Javne uprave in slovenska narodna skupnost v FJK
Ko je Stojan Spetič stopil v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah in ugotavljal, kako malo občinstva se je nabralo na večeru, ki ga je stranka Slovenska skupnost priredila glede vprašanja o deželni reformi krajevnih uprav, je gladko dejal: ta tema naše ljudi ne zanima, zavedali pa se bodo učinkov reforme šele potem, ko bo prepozno…
Besede deželnega tajnika KSI in nekdanjega senatorja smo nekoliko 'sfrizirali', saj je bila njegova poved veliko bolj sočna: vsebine njegove misli pa nismo nikakor ponaredili. V njej se dejansko zrcali tudi mnenje, ki ga stranka Slovenska skupnost ima o zloglasni reformi Serrachianijeve uprave. Še več: na okrogli mizi, ki jo je vodil odgovorni urednik Primorskega dnevnika Duško Udovič, je bilo še enkrat razvidno, kako krhka je politična naveza med stranko lipove vejice in Demokratsko stranko in kako lahko vsaj v vidiku tolmačenja reforme odbornika Panontina govorimo o novem idejnem zavezništvu med SSk in skrajno levico. Politična fantazija? Morda …
Pristone (resnici na ljubo se je nato zbralo kar lepo število poslušalcev) je uvodoma pozdravil novi pokrajinski tajnik SSk za Tržaško, Marko Pisani, ki se ga kot repentabrskega župana reforma pobližje dotika. Pojasnil je, da razprava o omenjeni temi sodi v nov niz javnih srečanj o najbolj aktualnih družbenopolitičnih tematikah, ki jih bo prirejala stranka Slovenska skupnost tudi v sodelovanju z drugimi strankami, društvi in ustanovami. Nadvse žgoča ostaja namreč tema o reformi krajevnih uprav, ki bo globoko zarezala v vsakdan prebivalcev naše dežele, tudi naših slovenskih ljudi ob obmejnem pasu.
“Nedvomno obstajajo razlogi za to, da imamo na Tržaškem nezaupanje do te reforme”, je dejal Udovič in svoje besede povezal na kopico nesrečnih potez, s katerimi je deželna politika v zadnjih petnajstih letih negativno učinkovala na naše področje (“Nobena deželna uprava ni na primer izdala popravnih izvedbenih aktov glede začrtanih naravovarstvenih zon Sic in Zps… ”). Vprašal je zato sogovornike o resničnosti osrednje utemeljitve, s katero deželna uprava brani reformo, se pravi, da je nastala za to, da bi racionalizirali stroške javnih uprav na podlagi ukinitve pokrajin in prenosa njihovih kompetenc na občine in deželo, ustanovitve medobčinskih zvez ter reforme financiranja občin in novih medobčinskih osebkov.
Varčevanje?
Deželni tajnik SSk in deželni svetnik Igor Gabrovec je dejal, da celo funkcionarji na deželni ne bi vedeli odgovoriti na to vprašanje, saj je besedilo reforme izredno zapleteno in megleno. Skratka: “Dokaznega gradiva, da bi s to reformo začeli jasno varčevalno politiko, ni”! Nasprotnega mnenja sta bila rajonski svetnik in tajnik krajevnega krožka DS na Vzhodnem Krasu Matej Iskra in Gabrovčev kolega na deželi, svetnik Demokratske stranke, Stefano Ukmar. Po njunem mnenju so reforme nujne: zlasti Ukmar je izpostavil kronično bojazen, ki ga manjšina ima pred novostmi. Stojan Spetič je reformo uokviril v širšo dinamiko nižanja demokratičnega zastopstva, ki jo državni upravitelji izvajajo na pritisk mednarodnih finančnih akterjev – dejanskih zakulisnih režiserjev vzvodov oblasti. Ti osebki čedalje silijo vlade evropskih držav, da znižajo nivo socialnih storitev. Ta načrt se udejanja s potezami, ki jim v politični leksiki pravimo reforme. To politiko je v Italiji začel Monti, dosledno mu sledi sedanji premier Renzi: volilni zakon, t. i. jobs act itd. pomenijo po Spetičevem mnenju nižanje ravni demokracije. To se udejanja tudi z ukinitvijo organov, ki udejanjajo demokratično zastopstvo: začelo se je z odpravo Gorskih skupnosti pri nas, nadaljuje se z ukinjanjem pokrajin in z združevanjem občin, v prihodnje morda tudi s poenotenjem dežel. V naši deželi lahko tako politično filozofijo še kako začutimo, saj predsednica Serracchiani avtoritativno izvaja svojo politiko in ne upošteva okvirnega zakona ministra Del Ria, ki prav tako določa racionalizacijo javnih uprav, “ampak na prostovoljni in dogovorjeni bazi, ne pod prisilo”. Po njegovem mnenju bo reforma Serracchianijeve privedla do popolne razlastitve kompetenc pri upravljanju našega 'slovenskega' področja.
Razmerje moči
Spetič je s tem načel vprašanje, ki ga je nato razvil Udovič. V ospredje namreč prihaja vprašanje o razmerju moči, ki ga bodo v novih upravnih osebkih imele večje in manjše občine. S tem je povezano tudi vprašanje pisanja statutov novih zvez, ko je mogoče še iztržiti bolj smotrno in manj porazno razmerje med ‘velikimi’ in ‘majhnimi’. Gabrovec je vzel za primer Tržaško, kjer bomo tvegali, da bo nov upravni osebek zgolj podaljšana roka tržaškega občinskega sveta: občina Trst bo namreč razpolagala s 15 glasovi na 25. Dokaj ohlapna ostajajo zagotovila sedanjega tržaškega župana Cosolinija, češ da bo statut oblikovan tako, da ne bo mesto samovoljno diktiralo svojo politiko v nasprotju s potrebami okoliških občin. Ukmar meni, da bo vsekakor težko, da bodo večje občine preglasovale manjše, standard zaščite se po njegovem mnenju ne bo zmanjšal. Nasprotnega mnenja je bil Spetič, ki je ugotavljal, da se je v dosedanjih upravnih okvirih zaščitni zakon udejanjil za pičlih 30%: “Kaj pa potem, ko bodo na primer poenotili določene usluge: ali bodo te dvojezične ali ne? ” se je vprašal. Zamimiv je bil tudi podatek, s katerim je postregel nekdanji senator. Občinsko zvezo na Tržaškem niso pristojni na deželi hoteli razdeliti na več ločenih enot: to po Spetičevem mnenju z namenom, da bi lahko tržaška občina ostala v priviligiranem položaju. Največji občinski osebki v ostalih medobčinskih zvezah štejejo največ do 60 tisoč prebivalcev! “Kaj pa Benečija? ” se je vprašal nekdanji senator: tu se namreč snujejo take občinske zveze, ki bodo izničile avtonomijo slovenskih občin. Ni naključje, da se prav zdaj v Benečiji krepijo protislovenski glasovi. “S to reformo zapravljamo Benečijo, na podlagi katere smo 50 let vodili bitko za zaščitni zakon. To je sramota”! je dejal in napovedal, da bo levica začela zbirati podpise za referendum zoper ukinitev zakona v primeru, da upravno sodišče ne bo sprejelo vloženega priziva (tudi s strani nekaterih 'slovenskih občin'). Tudi Gabrovec je ostro ocenil prevlado tržaške občine in odklonilno stališče deželne uprave, da bi na Tržaškem ločili Trst od 'ostalega', tako kot so to naredili na primer v Kanalski dolini. Po njegovem mnenju ostaja le eno: “Ali postane Trst v celoti dvojezičen ali tvegamo znižanje ravni slovenščine v odnosu do javne uprave v okoliških občinah”, je gladko (in grenko) pripomnil deželni tajnik SSk.
Razprava
Debato je odprl gostitelj Pisani in zaupal, da mu je v pogovorih odbornik Panontin zagotovil, da reforma ne bo prinesla večjega prihranka manjšim občinam, prej obratno: prebivalci Repentabra bodo plačevali več in imeli manj uslug. “Na tak način se bodo naše vasi izpraznile”, je pristavil in predlagal raje vzpostavitev konvencij med občinami, ki bi v našem primeru doprinesle več dobrega. Aleksander Furlan je opozoril na težo, ki jo ima mesto v odnosu do okolice, nekdanji deželni tajnik SSk Damijan Terpin pa je spregovoril o tem, da je upravna avtonomija preprosto sredstvo zaščite: “Če narodna skupnost upravlja območje, na katerem živi, najbolje skrbi zase. To so v času fašizma dobro vedeli, zato so najprej ukinjali slovenske občine”. Terpin je napovedal, da bo na podlagi reforme slovenska narodna skupnost postala manjšina tudi tam, kjer je danes večina. Se pravi, da bomo izgubili dejanski stik z našo zemljo in njenimi upravnimi vzvodi (na primer v zvezi z urbanistiko, v zvezi s pristojnostjo upravljanja šolskih poslopij itd.). Terpin in po njem tudi Marko De Luisa sta se tudi vprašala, zakaj je deželna uprava tako gladko zavrnila možnost ustanovitve kraške unije (tudi s privolilnim stališčem nekaterih županov DS), deželni predsednik SSk Peter Močnik pa je preprosto ugotavljal, da je posebna avtonomija, s katero razpolaga naša dežela, sredstvo za zaščito svojega ozemlja, ni pa vzvod za slabe varčevanle politike. V nadaljevanju so se oglasili tudi Karlo Grgič, Matija Mozetič in Maurizio Vidali, predsednik pokrajinskega sveta, ki je opozoril na težave pri ukinjanju pokrajin in posledičnem zaposlovanju osebja na deželi oziroma občinah.
IG
