Gosta mreža laži za lažje in prikrito skakanje čez plot
V ponvi Gledališča na ocvrtem v organizaciji SKPD F. B. Sedej je zacvrčala (Totalno) katastrofalna večerja
Gledališče na ocvrtem, edinstven abonmajski program štirih gledaliških predstav, zabeljenih z vabljivo dišečimi dobrotami iz ponve (od l. 2016 jih vzneseno ponuja Dramska družina SKPD F. B. Sedej, pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete in v sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Svetom slovenskih organizacij in Vinoteko števerjanski griči), je v petek, 6. novembra 2026, v veliki dvorani župnijskega doma F. B. Sedej v Števerjanu postregla z zelo zabavno bulvarko (Totalno) katastrofalna večerja. Briljantno komedijo, katere naslov se v izvirniku glasi Pyjama puor six, v prvotnem slovenskem prevodu pa Pridi gola na večerjo, ki jo je l. 1985 napisal v Ženevi rojeni kot francoski državljan italijanskih korenin Marc Camoletti (1923-2003), je po svoje malce prikrojil eden najvidnejših avstrijskih (sicer perzijskega rodu), komikov, kabaretistov, igralcev, pisateljev in gledaliških ustvarjalcev Michael Niavarani (1968). Avtorska priredba Camolettijeve priredbe v prevodu Darka Čudna je v hitrem tempu zablestela v izvedbi Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, ki v navdušujoči družbi ljubiteljskih igralcev deluje od l. 1921 in je doslej na oder pod režijsko roko poklicnih režiserjev postavilo ničkoliko dramskih del. Za tokratno odrsko uprizoritev bulvarske komedije, ki bi jo zmotno lahko kdo negativno ocenil kot lahkoten žanr, saj je uprizoritveno zahtevna, je poskrbel imeniten igralec, dolgoletni član SNG Drama Ljubljana Aleš Valič (ob njem je bil asistent režije Matic Valič), ki je pred skoraj desetimi sezonami sam igral protagonista v tej predstavi v produkciji Gledališča Koper. Aleš Valič, ki je izbral tudi primerno glasbo, je s svojo režijsko vizijo v hitrem tempu in hkrati tudi pospešenem ritmu dogajanja zelo pazil na natančen potek vsebine, ki je potreben, da se gledalec ne izgubi v vseh zapletenih spletkah, vrtincu laži in nenehnem menjavanju identitet oseb, ki nastopajo v tej komediji o “zakonskem” skakanju čez plot. Situacijska komedija, kot jih je pisal Feydeau, se v tej različici dotakne tudi resnejših plati življenja, npr. stisk, ki nastopijo ob varanju, pa tudi zdolgočasenosti sodobnega človeka, ki hlasta za trenutnimi užitki, namesto da bi gojil in poglabljal srečo trajne zveze v dvoje. Tako vzdušje je slutiti v lični podeželski počitniški hišici (Maruša Mali ji je dala eleganten videz s sodobno opremljeno sprejemnico, v kateri stopnice vodijo v zgornje prostore), ki jo ima premožen zakonski par srednjih let. Žena bi morala za konec tedna odpotovati k svoji mami, mož pa bi ta prosti čas rad preživel doma z ljubico, prikupno manekenko, ki ima rojstni dan. Nadeja si preživeti krasen večer, zato naroči izbrano hrano pa še kuharico za povrh. Za vsak primer, kot izgovor pred ženo, pa povabi svojega najboljšega prijatelja. A ravno zaradi tega povabila žena ostane doma, saj je ta možev dolgoletni prijatelj njen skrivni ljubimec. In to povzroči, da se ob splošni zadregi in prekrivanju resnice, kdo je kdo, začnejo z domišljijsko bogatim preigravanjem besed plesti zamotane laži, ki jim ni videti konca. Zaradi tega se začnejo ustvarjati izredno zabavni in neverjetni prizori, ki spravijo gledalca v spontan smeh. Igralci Janez Usenik (Žare Sršen), Maja Eržen (Amanda Sršen), Tomaž Cvar (Robert N. Klinc), Neja Frbežar (Suzi), Tina Drobež (Suzana), Marko Skok Mezopotamsky (Zmago), ki jih je Mateja Čubej oblekla v sodobne kostume, so iskrivo poosebili like in orisali vse njihove hibe, nerodnosti, bolj ali manj posrečeno izrečene laži in prikrivanja. Ob koncu vsega tega pretvarjanja pa so vsi dosegli, kar so želeli: preživeti sladko noč s svojo ljubico – ljubimcem. Daljši konec je gotovo povlekla kuharica, ki je za svoje “preobrazbe in usluge” vsakokrat zahtevala dodatno plačilo.
Števerjansko občinstvo se je pošteno pozabavalo ob tej brezhibno izpeljani komediji (v sezoni 2003-2004 jo je pod naslovom Pižama za šest v slovenskem prevodu Mateta Dolenca in režiji Emila Aberška (1950-2017) odigral dramski odsek PD Štandrež), v kateri se je poznala iznajdljiva, izkušena roka Aleša Valiča, ki je znal dati prave poudarke ključnim trenutkom.
Kot je ob pozdravu napovedal organizacijski vodja števerjanske Dramske družine in odličen igralec Matej Pintar, bo zadnja predstava v letošnji abonmajski ponudbi Gledališča na ocvrtem na sporedu v soboto, 28. novembra 2026, ob 20. uri, ko bo Gledališče Toneta Čufarja, v režiji vsem dobro poznanega igralca Gregorja Čušina, uprizorilo delo Ograje Norma Fosterja.
Tudi po kaotično vrtoglavi komediji so gledalci ob postrežljivosti organizatorjev, ki dvorano v trenutku spremenijo v prijazno “gostišče” z mizicami in stoli, okusili slastne jedi iz ponve in si suha grla namočili z žlahtno briško kapljico.

