Založništvo tržaškega tiska: knjižne novosti v letu 2026
V Založništvu tržaškega tiska so tudi letos ponosni na številne novosti v letu 2026, s katerimi bodo obogatili sejemsko ponudbo Slovenskega knjižnega sejma, ki že tradicionalno poteka na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču zadnji teden novembra. Prvič bo na sejmu na voljo tanek, a zelo pomemben turistični vodnik Goriški camino avtorjev Andree Bellaviteja in Naceta Novaka, ki je luč sveta ugledal decembra lani in je plod sodelovanja z italijansko založbo Ediciclo Editori. Na voljo je tudi v angleškem jeziku z naslovom The way of Gorizia.
Tik pred sejmom še sveže iz tiskarne prihaja tudi Človeško orodje: Italijanska poezija 1945–2015. Gre za obsežno dvojezično zbirko pesmi 23 italijanskih pesnikov in pesnic, za katero je izbor in prevode prispeval Ace Mermolja, s čimer spodbuja k odkrivanju izjemno bogatega in razvejenega ter širši slovenski javnosti dokaj nepoznanega sveta.
V letošnjem letu sta izšli tudi dve pesniški zbirki. Za Jenkovo nagrado nominirana zbirka Moj papirnat dom Aceta Mermolje je plod sodelovanja z ljubljansko pesniško založbo Črna skrinjica. Skupaj s Slovensko matico pa je izšla tudi pesniška zbirka Kar in kar maj jezikovnega rokohitrca Marka Kravosa.
V založbi so ponosni tudi na novo zbirko Stik, ki je namenjena predvsem objavi del svežih domačih glasov. Junija je izšel prvenec Barbare Boneta Sofija na kratko. Gre za kratek roman, ki navdušuje s svojo živostjo, neposrednostjo in iskrenostjo. Drugi roman pa je A kot Ali novinarja mlajše generacije Martina Poljšaka, ki je po fragmentih predhodno izhajal v Primorskem dnevniku. V njem postopoma, črko za črko spoznavamo življenjsko pot Mudassarja Alija. Zaradi zanimanja italijanske javnosti je izšla tudi v italijanskem jeziku pod naslovom A come Alì.
Novost v zbirki Spomini je tenkočutna izpoved z naslovom Dolga pot domov Gabrijele Tavčar avtoric Nadje Hvala in Marije Umek. V njej spremljamo pot zavednega mladega dekleta, ki so jo med vojno odpeljali v izgnanstvo v Nemčijo. Po vojni se je vračala domov in o svoji izkušnji pisala dnevnik, ki je ostal skrit vse do zdaj.
Ob Kosovelovem letu so se v ZTT poklonili spominu na pesnika Krasa (in Trsta) z novim prevodom cikla Tragedija na oceanu (Tragedia sull’oceano), pod katerega se podpisuje izvrstna prevajalka Darja Betocchi. V dvojezični knjigi je izšel tudi prevod Ekstaze smrti Jolke Milič. Za edinstveno oblikovanje je poskrbel Alvaro Petricig.
Z obsežnim zbornikom Ljubim jih, te preproste besede – Slovenska književnost v Trstu in na avstrijskem Koroškem je založba obeležila tudi 100. obletnico rojstva dr. Borisa Paternuja. Zbornik sta uredila prof. Miran Košuta in prof. Marija Pirjevec. V njem sta zbrala eseje, študije in spremne besede, v katerih je Paternu obravnaval literate na Tržaškem in avstrijskem Koroškem.
Med najnovejše pridobitve založbe sodi knjiga Zgodbe kraških portonov – Zgodovina in duša Krasa vklesani v kamen avtorjev Francesca Boerja in Alessandra Ludovisija, ki jo je prevedla Zarja Lampret Prešeren. V njej avtorja raziskujeta in popisujeta portone po kraških vaseh v Sloveniji in Italiji. Gre za izjemen doprinos k razumevanju in ovrednotenju kraške dediščine.
V založbi so se v sodelovanju z Društvom Kons poklonili tudi spominu na izjemnega kostumografa Igorja Pahorja, ki je preminul pred enajstimi leti. Dvojezično publikacijo so njegovi prijatelji poimenovali Lepota bo rešila svet (La bellezza salverà il mondo), vanjo pa so vključene tudi Pahorjeve poezije.
Ta od Ribe je tretja pravljica v zbirki Rezijanske pravljice; poleg slovenske in italijanske različice je izšla tudi v arabskem jeziku. Zgodbo o zakletem možu, ki poje uspavanko in je edina te vrste ohranjena v slovenskem jezikovnem prostoru, je po pripovedovanju Ede di Lenardo Krükižawä zapisal akademik Milko Matičetov, ilustrirala pa jo je Katerina Kalc.
Iz Galebove zakladnice je letos priletela vrhunska slikanica Dnevnik gospoda Krta prodorne mlade ustvarjalke Mojce Novak – Mocculere. Dnevniški zapisi gospoda Krta so navduševali v reviji Galeb, zdaj pa so obogateni zaživeli svoje življenje še med trdimi platnicami.
Do konca leta v založbi napovedujejo še nekaj novosti, ki jih bodo predstavili v prihodnjih tednih, in sicer izbor pesmi Petre Koršič ter izdajo še neobjavljenih dramaturških del in esejev Marka Sosiča. Omeniti velja tudi ponatis knjige Katje Hrobat Virloget V tišini spomina, saj je bilo med bralci veliko zanimanje po izidu italijanskega prevoda, ter sodelovanje z Društvom Bralna značka, kjer so izbrali prav slikanico Stric pes za obdarovanje vseh slovenskih razredov prvošolčkov. V ta namen je nastal poseben darilni izvod.
DOGODKI ZTT NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU
V ponedeljek, 23. 11., ob 16. uri se bo Martina Kafol pogovarjala o knjigi A kot Ali z Martinom Poljšakom, Alijem Mudassarijem in Boštjanom Videmškom.
V petek, 27. 11., ob 10. uri bodo Mojca Novak – Mocculere, Mateja Gomboc in Maša Ogrizek povedale, kako in zakaj v svojih delih uporabljajo (tudi) dnevniške zapise.
Zadnji dan sejma, 29. 11., ob 15. uri bodo v ospredje stopile pravljice iz Rezije. Martina Kafol je v Ljubljano povabila Luigo Negro iz Muzeja rezijanskih ljudi in Mileno Milevo Blažić s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Spregovorili bosta o čarobnosti rezijanskega ljudskega izročila.
Vsi dogodki bodo potekali na Pisateljskem odru na prizorišču Slovenskega knjižnega sejma.
V soboto, 28. 11., ob 19. uri bo Ivan Mitrevski, likovni urednik Galeba in otroških izdaj ZTT, sodeloval pri okrogli mizi o stripu danes z naslovom Muster po Mustru – Strip in njegova družbena vloga, ki jo prireja slovenski PEN. Potekala bo na Odru mladih.
SLOVENSKA KNJIGA V ITALIJI
Založba Mladika in Založništvo tržaškega tiska, ki na Slovenskem knjižnem sejmu nastopata na skupni stojnici pod imenom Slovenska knjiga v Italiji, letos še prav posebej toplo vabita na stojnico vse šolarje iz zamejstva, ki bodo obiskali sejem. Čaka jih majhno presenečenje. Za lažjo organizacijo prosijo, da svoj prihod najavite na spletni naslov uredništev založb.

