“Glavni cilj stranke je pogled naprej”

Piše: DD Fotografije: DD

Števerjan: novoletni sprejem stranke Slovenska skupnost

Z notami slovenske, italijanske in evropske himne, ki sta jih na violino zaigrala Makrina in Jakob Quinzi, se je 26. januarja pod večer na dvorcu kmetije Baronesse Tacco v Števerjanu svečano začel tradicionalni sprejem stranke Slovenska skupnost, ki je stopil v novo leto z novim zagonom. Pred slabima dvema tednoma izvoljeni deželni predsednik Damijan Terpin je uvodoma pozdravil zares številne ugledne goste, predstavnike evropskih, državnih, deželnih in krajevnih političnih, gospodarskih in družbenih institucij. V svojem nagovoru je Terpin poudaril prav novi veter, to, da so 13. januarja na kongresu prvič zaupali vodstvo stranke ženski, Fulvii Premolin, podpredsedniško mesto pa Franci Padovan; in spodbudno je tudi, da je bil za podtajnika izvoljen beneški rojak Miha Coren, ki se pripravlja na ustanovitev sekcije SSk za videmsko pokrajino, “kar bo za našo stranko in Slovence na sploh zgodovinski dosežek”. Kot predsednik se je Terpin zavezal, da se bo trudil, “da bi Slovenska skupnost utrdila vezi s političnim okoljem, ki nas obdaja, tako v Rimu, Ljubljani, Bruslju in Celovcu”. Nova ekipa bo udejenjala smernice iz programskega dokumenta deželne tajnice Premolinove, ki med drugim zagovarja stališče, da “vloga SSk ni v tem, da smo prejudicialno opozicija eni ali drugi politični opciji, pač pa da želimo iskati dialog z vsemi političnimi silami, ki so pripravljene naši manjšini pomagati”. Sogovornikov ne želijo apriorno izbirati na podlagi ideoloških delitev iz preteklosti in se torej zgledujejo po prijateljih na Južnem Tirolskem oz. tistih iz dveh manjšin v Sloveniji. Sprememba v vodstvu SSk je prinesla povečano zanimanje za stranko, “na novem vodstvu pa je, da to zanimanje upraviči in uresniči cilje in pričakovanja javnosti”, seveda v tesnem sodelovanju najprej z deželnim svetnikom Pisanijem ter vsemi izvoljenimi predstavniki in somišljeniki, je še dejal Terpin.

Prisotne je pozdravila števerjanska županja Franca Padovan, ki je obudila pomen temeljnih vrednot trdožive krajevne skupnosti. Kot edina županja Slovenske skupnosti v Italiji je bila vedno zvesta vrednotam stranke lipove vejice, demokraciji, narodni samobitnosti, politični samostojnosti in socialni pravičnosti. Zbrane je pozvala, naj še naprej gojijo zvestobo koreninam, občutek pripadnosti in povezanosti z ohranjanjem skupnih vrednot. Predsednik deželnega odbora FJk Massimiliano Fedriga je pohvalil županjino energijo in ljubezen do korenin, “občutek pripadnosti skupnosti je edino, kar nam daje zaupanje in optimizem, ko gledamo v prihodnost”. Skupnost Slovencev je “s svojim jezikom in kulturo temeljni sestavni del Furlanije Julijske krajine, je del njene zgodovine”, kot taka lahko igra v času globokih sprememb bistveno vlogo, “vlogo mostu, vlogo povezovanja, vlogo dialoga”. Pomislimo tudi na EPK2025, skupnost Slovencev v FJk predstavlja “opeke in stebre, ki sestavljajo ta most”. Zato je “sodelovanje priložnost za vse”, “slovenska manjšina v FJk je priložnost za vse, tudi za tiste, ki niso Slovenci”. Ovrednotenje kulture slovenske manjšine zato lahko samo krepi te mostove. Zato, je jasno in odločno zatrdil predsednik Fedriga, “slovenska manjšina v deželnem svetu FJk mora predstavljati slovensko manjšino, ne sme biti prisiljena se pridružiti kateri koli drugi politični sili, da bi prišla do svojega predstavništva”, kot se to dogaja na Južnem Tirolskem. “To je veliki prehod, ki ga moramo opraviti skupaj.” Za to bo potrebna volilna reforma in “to vprašanje bo eno ključnih v reformi. Kar se tiče mene, boste vedno našli odprta vrata za konstruktiven dialog”.

Deželna tajnica Fulvia Premolin je analizirala politično stanje v Italiji in Sloveniji ter poudarila, da “brez dolgoročnih načrtov ni korenitih sprememb”. Za vsako živo narodno skupnost so nekatere ustanove bistvenega pomena, “na prvem mestu je gotovo šola”, sredstvo za poznavanje jezika in kulture. Zanjo se morda premalo trudimo, tudi upadanje števila prebivalstva gotovo naredi svoje. Slovenska skupnost se bo trudila, da bi skupno s krovnima organizacijama in drugimi političnimi silami obdržali sedanjo šolsko mrežo in jo še nadgradili v skladu z duhom zaščite. Za SSk je nezamenljiva vrednota tudi zemlja, zato je stranka vedno podpirala kmetovalce, obrtnike, podjetnike, ki živijo in delajo na našem ozemlju. SSk se ponaša kot zbirna stranka Slovencev v Italiji, saj v svoji sredi šteje ljudi različnih idej in pogledov, kot je pisano v statutu, “saj samo konstruktivno sodelovanje v naši manjšini lahko privede do prepotrebnih in koristnih uspehov za vse”. SSk temelji na načelih narodne samobitnosti, politične samostojnosti, pluralizma, demokracije in socialne pravičnosti, v teh besedah je zaobjeta “vsa naša vizija in politična težnja po prizadevanju za uveljavljanje naših pravic v pravičnejši družbi ob boku drugih evropskih manjšin”. Povezovanje z Demokratsko stranko je omogočilo izvolitev nekaj deželnih svetnikov, pričakujejo pa izpolnitev in nadgraditev dogovorov tudi v korist manjših občinskih uprav, čeprav “za skupno upravljanje vseh občin, tudi manjših, žal ni bilo pozitivnega odziva”. Sinergično, kot dobri zavezniki in ne kot politični nasprotniki, bi morali nastopiti tudi na bližnjih upravnih volitvah za skupno dobro občanov. Na zadnjem kongresu je SSk premislila svojo politiko, svoje strategije in politična zavezništva, stranko so tudi kadrovsko prenovili. Dosedanjemu vodstvu se je nova tajnica iskreno zahvalila in izrazila upanje, da bi še naprej skladno delovali v soočanju z novimi dilemami in izzivi. Zdaj je treba dodobra opraviti analizo političnega stanja ter iskati “morebitne politične zaveznike, ki bi kazali razumevanje do naših potreb in, zakaj ne, naših želja”. Najbolj aktualna je “tista, kako priti na najmanj tvegan način do svojih ali svojega predstavnika v izvoljenih telesih”. Samo izvoljeni predstavniki imajo za sabo volilce, ki legitimirajo njihovo delovanje. “Vsako predstavništvo je za manjšino učinkovitejše, če je izvoljen njen član.” “Zagotovitev predstavništva v parlamentu in izvoljenih telesih je bistvenega pomena za vsako manjšinsko skupnost, ki hoče preživeti in se razvijati.” Za svetlo prihodnost moramo zaupati mladim, ki so “velik zbiralnik idej, ki ga je treba upoštevati in ceniti”, omogočiti jim moramo, da okrepijo svoj ponos in svojo samozavest. SSk obstaja skoraj 50 let, na tej poti “smo tudi delali napake in se popravili,” “glavni cilj pa je pogled naprej”. Različnost pogledov naj ne bo ovira, ampak bogastvo, da bi v sodelovanju z vsemi dosegali pozitivne rezultate ter za prenos izkušenj dolgoletnih članov na mlade, ki bodo v prihodnje “samostojno nastopali v imenu vseh nas”. “Imamo eno slovensko stranko v Italiji, ki jo moramo za vsako ceno varovati in ohraniti, da bo ostala vedno mlada in polna energij, nam v ponos in mlajšim v oporo”.

Državna sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je čestitala novemu vodstvu SSk, ki bo peljalo “to zelo pomembno, vitalno, ključno stranko v prihodnost. Želim vam veliko srca, poguma in modrosti”. Ključnega pomena “je zbirna stranka za živost in vključenost Slovencev v Italiji”. Pomembni so izvoljeni predstavniki, pomembna pa je tudi “politična aktivnost, ne glede na to, ali je kronana z izvolitvijo.” Zahvalila se je vsem, ki prinašajo “ideje in energijo”, izrecno pa predsedniku Fedrigi za “močno sporočilo” glede vključitve v proces volilne reforme: “Pred nami je naloga, da to odprto pot izkoristimo”. Stranki je zaželela “veliko moči in uspeha, naj se vejica ne posuši in naj nageljček še dolgo cveti!” Evropski poslanec Južnotirolske ljudske stranke Herbert Dorfmann je obudil misel Vaclava Havla, da bodo člani posameznih evropskih narodov vedno imeli lastno državo za domovino, truditi pa se moramo, “da bi Evropa postala domovina domovin”. Senatorka DS Tatjana Rojc je dejala, da je “novoletni sprejem praznik nas vseh v znamenju prepričanega skupnega dela za rast skupnosti in ohranjanja živega sporočila, hierarhične lestvice vrednot, ki so navdihovale žrtev mnogih, mučenikov in voditeljev, od katerih smo prejeli dediščino, ki je ne moremo in ne smemo razprodati”. Zahvalila se je dosedanjemu vodstvu stranke SSk, s katero je imela “čast odlično sodelovati”, obenem je čestitala novemu vodstvu z željo, da bi se nadaljevalo plodno sodelovanje med SSk in Demokratsko stranko: “Skupaj predstavljamo obe duši naše narodne skupnosti in skupaj smo dosegli konkretne in simbolne cilje.” Pred nami so pomembni cilji “in bilo bi nespametno in tudi žalostno, če bi se pustili zapeljati od zagovornikov reka ‘divide et impera’. Zato srečno vsem nam!” Novost na sprejemu je predstavljala prisotnost senatorke Bratov Italije Francesce Tubetti: tudi ona je poudarila navezanost na zemljo in korenine ter prijateljsko sodelovanje za dobro vsega ozemlja. Tudi poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Felice Žiža je pohvalil Fedrigova zagotovila, saj je zajamčeno zastopstvo v deželnem svetu in na državni ravni izjemne važnosti. Tega se dobro zavedajo v Sloveniji, ki s pozornostjo do jezikovnih skupnosti izkazuje visoko stopnjo demokratičnosti. Goriški prefekt Raffaele Ricciardi je dejal, da nerad sliši izraz “slovenska manjšina”, raje ima “skupnost”, ki kot pojem govori o kakovosti prej kot o količini. “In nivo slovenske skupnosti je zelo visok!” Ta skupnost ima svoj jezik, svojo kulturo, svoje običaje, “vse to pa prispeva k rasti vseh nas, italijanskih državljanov”. Novogoriški podžupan Anton Harej je spregovoril o velikem dogodku, “izjemnem projektu”, proti kateremu hodita Nova Gorica in Gorica. Prijateljstvo in napori rojevajo sadove, dva dela Goriške se zbližujeta. Goriški župan Rodolfo Ziberna je dodal, da naša krajevna skupnost ima “okus”, ki izhaja iz preteklosti: “Taki smo, ker smo povezani in ker še vedno skupaj hodimo naprej v vzajemnem spoznavanju.” Zato se ne smemo ustaviti pri letu 2025, ampak moramo gledati naprej. Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je podčrtala, da vse, ki delamo za skupnost, vežejo skupni cilji, skrb za obstoj in razvoj. Izzivov pred nami je ogromno, v različnosti je naša moč, potrebno je sodelovanje. Predsednik SSO Walter Bandelj je dodal, kako pomembno je se brez strahu in z jasnimi cilji soočati s temi, ki vodijo krajevne uprave. Pisno je zbrane pozdravil tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je pohvalil politično delovanje slovenske skupnosti na krajevni in deželni ravni.

Poleg teh, ki so spregovorili, so bili med drugimi navzoči podpredsednik deželne vlade FJk Pierpaolo Roberti, deželni svetniki Marko Pisani, Diego Bernardis, Laura Fasiolo, Giuliana Massolino in Antonio Calligaris, generalnik konzul RS Gregor Šuc, predsednik Italijanske unije Maurizio Tremul, predsednik koroške Enotne liste Gabrijel Hribar, cela vrsta županov in oseb z obeh strani meje, ki jim je življenje naše skupnosti pri srcu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme