Nebogljenemu Božjemu Detecu v Pevmi so se poklonili tudi števerjanski koledniki
V cerkvi sv. Ane v Pevmi s krasnimi freskami Toneta Kralja (1900-1975), čigar 125-letnica rojstva in 50-letnica smrti je potekala v komaj minulem letu in čigar umetniška roka si v najhujših raznarodovalnih fašističnih časih ni bala jasno izraziti svoja čustva do trpečega slovenskega naroda, se je na božično vigilijo, 24. decembra, ob 20.30, pri verjetno najbolj zgodnji slovenski polnočnici na Goriškem, zbralo kar veliko vernikov. Delno dvojezično sv. mašo je daroval nadvse delaven župni upravitelj Marijan Markežič, ki je tudi tokrat s svojo spretnostjo za mehanizme poskrbel za lepe gibljive jaslice in v homiliji poudaril rojstvo Jezusa, ki je na svet prišel, da bi odrešil vse ljudi. Berili sta v okusno božično okrašenem prezbiteriju (spet so se poznale pridne roke Marine Stern in Anite Piras, ki sta tudi zvesti pevki) prebrali Majda Vidrih in Manuela Primožič. Na koru je naše prekrasne božične pesmi pel domači cerkveni zbor, ki celo leto vztrajno prepeva Bogu v čast pri vseh bogoslužjih ob orgelski spremljavi zvestega organista, pevovodje in pevca Zdravka Klanjščka. Po lepi slovenski navadi so se po maši verniki zaustavili v preddverju pevmske cerkve (zunaj je namreč brila mrzla burja), kjer sta jim Gabrijela Vidmar in Marija Devinar (prav ona je podarila žlahtno kapljico), delili topel čaj in kuhano vino, ki ju je pripravil prizadeven Lovrenc Peršolja, predsednik Združenja Krajevna skupnost Pevma – Štmaver – Oslavje, in ponujali sladke in slane dobrote, ki jih je pripravila že omenjena Marina Stern.
Lepo obiskana je bila tudi jutranja mašna daritev na sam Božič. Vodil jo je p. Jan Cvetek in se v pridigi zaustavil ob učlovečenju Boga.
Zelo visoko smreko pred cerkvijo so tudi letos z lučkami in ročnimi izdelki okrasili in pod njo postavili izvirne jaslice otroci pevmskega vrtca Pikapolonica in šolarji OŠ Lojze Abram. V petek, 19. decembra, so v domači cerkvi pripravili tradicionalno Božičnico s petjem in recitacijami pod vodstvom učitelja Martina Srebrniča in učiteljice Laure Hvalič. Uvodne pozdrave in globoke misli je številnemu občinstvu izrekla povezovalka programa Barbara Uršič. Na večeru je ob spremljavi kitare zapela tudi rusko-slovenska kantavtorica Sabina Vostner. Pod vodstvom dolgoletne pevovodkinje Nadje Kovic je spored z božičnimi pesmimi zaokrožil MoPZ iz Štmavra.
Na silvestrovo, 31. decembra, so se v pevmski cerkvi pri večerni sv. maši kar številni verniki zahvalili Bogu za vse dobro, ki so ga doživeli v iztekajočem se letu, in se mu srčno priporočili, da bi jih dobrohotno spremljal tudi v novem letu. Na koru je goreče zadonela pesem Hvala večnemu Bogu.
Na dan Gospodovega razglašenja, 6. januarja 2026, je jutranjo sv. mašo vodil p. Jan Cvetek. Žal tudi tokrat – kot v vseh teh prazničnih dneh – ni bilo ob njem nobenega strežnika. Zvesto pa je bil v cerkvi ves božični čas prisoten, “cerkovniški službi” popolnoma predan Florijan Vogrič, ki je dočakal že mnogo skrivnosti polnih božičnih noči. Pred samim začetkom bogoslužja so v cerkev stopili koledniki iz Števerjana, mladi fantje, ki res vzorno iz leta v leto obujajo več stoletno navado s pomenljivimi koledniškimi pesmimi, ki se po ustnem izročilu pretakajo iz roda v rod. Kot že nekaj let se je na obhod hiš po števerjanskih zaselkih in predelih (Jazbine, Grojna, Valerišče, Bukovje, Ščedno …) odpravilo šest kolednikov. Skupina, ki so jo sestavljali Ivan Boškin, Luka Boškin in Patrik Mania’, je zapela koledniško pesem (“Skoz to zvezdo smo spoznali, da je rojen Judov kralj. Prišli smo trije kralji z jutrovih dežel. Mesija smo iskali po mestu Betlehem …”) pred pevmskimi jaslicami in se iz cerkve poslovila s pesmijo v zahvalo za dar in pojasnilom, da tudi letos zbirajo denarna sredstva v dobrodelne namene, za ABC Burlo Garofalo iz Trsta in ANFFAS iz Gorice.
V drugi skupini, ki je obhodila še druge konce in kraje Števerjana, so bili Ivan Devetak, Franc Miklus in Gregor Antoni. Koledniki so se seveda udeležili tudi praznične sv. maše v števerjanski cerkvi sv. Florijana. Dne 5. januarja so se pojavili tudi v Zavodu Sv. Družine in s svojim prihodom presenetili in zelo razveselili šolske sestre in gospe, ki tam preživljajo jesen svojega življenja.
Povsod so prisrčno sprejeli mlade kolednike, ki poosebljajo Svete tri kralje z Vzhoda, Miho, Gašperja in Boltežarja. Kot vselej so bili skrbno oblečeni v razkošne kostume s pisanimi našitki in z značilnimi vzhodnjaškimi pokrivali, na rokah pa so imeli “dragocen” nakit. Kraljevska oblačila sta si že v preteklih letih zamislili in jih s šiviljsko izkušenostjo in potrpežljivostjo sešili Snežica Černic, v gledaliških ljubiteljskih krogih zelo dobro poznana kostumistka, ki zna vselej z okusom obleči katerikoli dramski lik in je tudi letos sodelovala pri pripravah na koledovanje, ter njena žal že pokojna sodelavka, marljiva in iznajdljiva šivilja Irene Grusovin.
Res zelo hvaležni moramo biti vsem tem mladim, ki se z navdušenjem in zavzetostjo trudijo oživljati naše lepe, starodavne navade, tako da ne gredo v pozabo niti stare koledniške pesmi. Tudi s tem se utrjujejo in prenašajo naša kulturna dediščina, naš jezik in barvitost narečnega izražanja, v katerih se napajajo tukajšnje slovenske korenine, hkrati pa se s tem poživljata tudi narodna zavest in narodni ponos.
