Sodelovanje brez meja: Gorica, Nova Gorica in Šempeter - Vrtojba krepijo čezmejno partnerstvo

Po uspehu Evropske prestolnice kulture načrtujejo skupne strateške projekte za razvoj območja

V prostorih EPICentra v Novi Gorici so se v sredo, 11. februarja, na delovnem srečanju zbrali župani in svetniki Občine Gorica, Mestne občine Nova Gorica in Občine Šempeter – Vrtojba, da bi ocenili dosežke preteklega obdobja, nadgradili uspehe projekta Evropske prestolnice kulture in začrtali prihodnje aktivnosti. Gre za prvi skupni sestanek po več kot letu dni, na katerem je bil govor predvsem o izvedbi skupnih strateških ukrepov na različnih področjih, med drugim urbanizmu, gospodarstvu in jeziku. Navzoče so nagovorili župani treh občin, direktorica Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in direktorica EZTS GO Romina Kocina.

Župan Nove Gorice Samo Turel je ob tej priložnosti poudaril pomen sodelovanja in skupnih projektov, kakršen je bila EPK: “Leto 2025 je našemu čezmejnemu prostoru prineslo okrog 300 milijonov evrov naložb z vseh ravni, občinskih, evropskih, državnih in deželnih. To so sredstva, ki brez sodelovanja mnogih oseb ne bi pritekla in ki so omogočila povečanje števila turističnih točk od 11 na 28. Mesta so se v zadnjem letu bistveno spremenila, kdor to zanika, preprosto ne vidi. Poleg tega je EPK na naše območje privabila 1,5 milijona obiskovalcev prireditev.” Turel je poudaril, da je EPK ogromno doprinesla na več ravneh, o teh dosežkih z goriškim županom govorita predvsem v tujini, “kjer našo EPK zelo cenijo”. Namestnik generalnega sekretarja Sveta Evrope in generalni sekretar Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti sta županoma predlagala, da zgodbo o odstranjevanju meje, preseganju nekdanjih razlik in skupnem načrtovanju prihodnosti predstavita tudi na turško-grški meji na Cipru. “V času, ko se meje v svetu znova vzpostavljajo in konflikti razplamtevajo, mi simbolno veslamo proti toku,” je še dejal župan, ki je prepričan, da je prihodnost našega prostora skupna in so, kljub razlikam v zakonodaji, edina pot naprej povezovanje, uresničevanje skupnih projektov in spodbujanje kulturnega ter gospodarskega razvoja.

Evropska prestolnica kulture ni prinesla le bogatega programa in povezovanja kulturnih akterjev z obeh strani meje, temveč izjemen infrastrukturni preskok. V okviru srečanja so župani napovedali tudi delno prestrukturiranje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), da bi povečali učinkovitost njegovih delovnih teles. Nadgrajeno bo delo komisij v okviru EZTS GO, v katere se bodo neposredno vključili uslužbence vseh treh občinskih uprav. Tako bodo občine bolje usmerjale EZTS GO k razreševanju tistih problemov, ki zadevajo občine. V načrtu je tudi organizacija čezmejne skupščine občanov, ki bo omogočila neposreden dialog prebivalcev.

Župan Gorice Rodolfo Ziberna je poudaril, da so naložbe v čezmejno območje prišle predvsem po zaslugi projekta EPK. Začele so se gradnje novih infrastruktur in obnovile že obstoječe, EPK pa je poleg finančnih sredstev prinesla tudi dragocene povezave med društvi in posameznimi subjekti, ki se prej niso poznali, celotnemu goriškemu prostoru pa je zagotovila veliko promocijo. “Naš cilj je utrditi že obstoječe projekte in ustvariti nove. Zdaj Gorica ni več poznana le tistim, ki so tu opravljali vojaško službo, temveč je postala prava turistična destinacija. Večjo prepoznavnost moramo izkoristiti tudi za gospodarski razvoj, skupno urbanistično, okoljsko in infrastrukturno načrtovanje,” je poudaril Ziberna. Župan je mnenja, da morajo tri sosednje občine postati “laboratorij za povezovanje in ne za delitve, laboratorij dobrih praks, ki se jih bodo lahko naučili tudi drugi”. Ziberna je prepričan, da mora somestje postati privlačno predvsem za mlade in podjetnike. K temu bodo pripomogli razvoj infrastruktur, šolske ponudbe in nove naložbe v gospodarstvo “za akademsko in poklicno rast posameznikov, ki bodo na našem ozemlju radi ostali”.

Milan Turk, župan Šempetra – Vrtojbe, je dejal, da je lani tudi Občina Šempeter – Vrtojba, čeprav ni bila neposredno vključena v EPK, aktivno spodbujala kulturo in sodelovala v projektih, ki jih je financiral EZTS GO – vključena je bila v dva projekta, ki sta bila uspešna na razpisu za male projekte SPF GO! 2025. Turk je poudaril, da so z veseljem sodelovali z obema mestoma, in priznal, da “sta opravili odlično delo”. Opozoril je, da v občini pripravljajo prenovo kulturne dvorane in da so uredili majhen muzej, še naprej pa bodo organizirali GO! Games, čezmejne igre treh mest. “EZTS GO se je izkazal kot učinkovit izvajalec konkretnih investicij in verjamem, da bo to poslanstvo nadaljeval tudi v prihodnosti. Velik potencial ima na področju čezmejnih storitev, kot sta čezmejna izposoja koles in javni mestni promet,” je dodal Turk.

Direktorici Zavoda GO! 2025 Mija Lorbek in EZTS GO Romina Kocina sta predstavili rezultate preteklega leta. Poudarili sta, da je povečanje turizma že povrnilo naložbe v uradni program, da so številni dogodki prinesli velik mednarodni medijski odmev. Mija Lorbek je dejala, da je EPK prinesla v mesti 15 milijonov evrov za uradni program, 10 milijonov v sklad malih projektov SPF, 12 milijonov za GO! 2025 & Friends – “to so sredstva, ki bi bila brez EPK verjetno namenjena drugam”. Izvedenih je bilo 1500 dogodkov uradnega in spremljevalnega programa, ki so v mesti privabili milijon in pol obiskovalcev, razprodani so bili tudi vsi veliki dogodki. Kulturni turizem se je razvil: za 400 % se je povišalo število prodanih turističnih tur, število nočitev pa se je v juliju, ko so bili na sporedu odmevnejši dogodki, povečalo za 42,4 % (19 % v Sloveniji, 25 % v Italiji).

Direktorica EZTS GO Romina Kocina je spomnila, da so sredstva iz sklada malih projektov SPF pripomogla k temu, da je nastalo veliko čezmejnih projektov tudi izven obeh mest, ob uradnem programu – o tem in o naložbah za prenovo Trga Evrope/Transalpine je podrobneje spregovoril namestnik direktorice Tomaž Konrad. Kocina je še spomnila, da je EPK v Gorico pripeljala tudi druge pomembne dogodke, med njimi srečanje Interreg GO!, čezmejna trijezična spletna platforma pa je lani dosegla več kot tri milijone ogledov in bo delovala tudi v prihodnje.

V nadaljevanju so besedo prevzeli občinski svetniki. Pomemben del razprave je bil posvečen premagovanju jezikovnih ovir, ki še vedno vplivajo na vsakdanje življenje in poslovanje. Namesto da bi se zanašali izključno na angleščino, so svetniki izpostavili pomen sistematičnega učenja slovenskega in italijanskega jezika v šolah na obmejnem območju, kar bi prispevalo k boljšemu medsebojnemu razumevanju. Ob tem so izpostavili potrebo po tesnejšem sodelovanju na področju čezmejnega gospodarstva. Prizadevajo si za vzpostavitev skupnih razvojnih območij in za neposredno reševanje izzivov, s katerimi se soočajo podjetniki na obeh straneh meje. Kljub razlikam je bilo splošno sporočilo svetnikov enotno: treba je nadaljevati po tej poti!