Glas za SSk je glas za vse nas!
V igri so štirje predsedniški kandidati, Franco Bandelli za gibanje “Un’altra Regione” (Drugačna Dežela), ki je izraz desne sredine, Saverio Galluccio za Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla, Debora Serracchiani za levosredinsko koalicijo, s katero nastopa tudi Slovenska skupnost, ter dosedanji deželni predsednik FJK Renzo Tondo za desnosredinsko koalicijo. Ankete za zdaj napovedujejo tesen izid, saj so trije glavni kandidati – Galluccio, Tondo in Serracchianijeva – zelo blizu, tako da je kakršna koli realna napoved izida izključena.
V deželi FJK velja večinski sistem, kar pomeni, da kandidat oz. koalicija, ki prejme največ glasov, lahko tudi en sam glas več od drugouvrščenega, dobi večino deželnih svetnikov. Kot znano, bo v deželnem svetu FJK po novem kar 9 svetnikov manj kot doslej, saj je parlament odobril spremembo zaradi zahtevanega “krčenja stroškov politike” in znižal število svetnikov na 49, kar pomeni, da bo izvolitev za vsakega svetnika tokrat bistveno težja.
Bistveno težje bo torej tudi izvoliti slovenske deželne svetnike, kar pa ne velja za kandidate Slovenske skupnosti, saj se je tudi tokrat SSk edina predstavila na volitvah kot stranka, ki je izraz slovenske narodne skupnosti in je torej za slovensko stranko vstopni prag bistveno nižji kot za vse ostale, saj za izvolitev svojega zastopnika v deželni svet potrebuje le 1% vseh veljavno oddanih glasov. Težje bo torej le za vse ostale slovenske kandidate, ki so prisotni bodisi na listi Demokratske stranke kakor tudi na listi SEL.
Stranka komunistične prenove in Stranka italijanskih komunistov nista bili sposobni predstaviti svojih list. Kot je napovedal deželni tajnik SIK Stojan Spetič, se številni njihovi člani nagibajo k temu, da bodo glasovali za Slovensko skupnost in predvsem za prof. Borisa Pahorja, ki kandidira v okrožjih Videm in Pordenon.
Trda prede torej vsem ostalim slovenskim kandidatom, Ukmarju in Waltritschu na listi PD ter Vizintinu in Pericu na listi SEL. Na novoletnem sprejemu Slovenske skupnosti v palači Attems ob koncu januarja letos sem parlamentarce iz naše dežele pozval, naj se ne udeležijo glasovanja v poslanski zbornici, ko so dokončno potrjevali ustavno spremembo o znižanju števila deželnih svetnikov, ne da bi pri tem poskrbeli za zajamčeno zastopstvo, in sem jim predlagal, naj raje znižajo plače poslancev v Rimu in na Deželi, nisem pa bil uslišan. Račun za takšno “šparanje” bomo sedaj plačali prav Slovenci, k sreči pa vsaj ne tisti, ki kandidiramo na listi lipove vejice, saj obstaja realna možnost, da bo v prihodnjem deželnem svetu sedel le zastopnik SSk.
Pred nekaj tedni je dosedanji deželni predsednik Tondo v radijski oddaji izrecno dejal, da je uporaba furlanščine v deželnem svetu “una cazzata” (uporabil je točno ta besednjak) in da enako misli, tudi kar zadeva uporabo slovenščine. Že zaradi tega slovenski volivci ne moremo slediti človeku, ki razmišlja na takšen način, in čas je, da upravo, ki je vodila deželno vlado zadnjih pet let brez kakršne koli razvojne vizije, dokočno zamenjamo.
Kot pripadniki slovenske narodne skupnosti pa smo lahko zadovoljni, da je predsedniška kandidatka Debora Serracchiani, ki jo podpira tudi naša stranka, za svoje glavno volilno geslo izbrala: “Postanimo zopet posebni-Torniamo ad essere speciali”, kar pomeni, da namerava, končno, našo deželno avtonomijo, ki letos praznuje 50 let, uveljaviti in ovrednotiti, še posebej v luči dejstva, da prebivajo na ozemlju dežele FJK kar tri narodne manjšine, slovenska, furlanska in nemška.
V teh časih, ko se javna sredstva krčijo in proračuni javnih uprav postajajo vedno bolj podobni brlogom cerkvenih miši, je ključno, da FJK svoje pristojnosti še ojači in od Rima posledično prejme ustrezna finančna sredstva, da bo te pristojnosti lahko tudi izvajala. To je najbrž edini način, da se naša dežela na neki način izvije iz finančne blokade pakta stabilnosti, ki je občinam, pokrajinam in deželam dobesedno zaustavil možnosti investiranja. Druge dežele s posebnim statutom, zlasti pokrajini Bocen in Trento, se s takšnimi problemi ne ukvarjajo, saj so svojo avtonomijo v celoti uveljavile in same v glavnem upravljajo ključne storitve, od šolstva do infrastruktur.
Za našo deželo bi bilo ključno, da bi iz Rima prenesla vse pristojnosti na področju izobraževanja in šolstva, saj bi to omogočilo bistveno bolj fleksibilno delovanje in urejanje te – za prihodnost naših ljudi – ključne panoge. Šolstvo in izobraževanje mladih sta namreč najboljša investicija, da jim bomo omogočili zaposlitev in jim ne bo treba s trebuhom za kruhom, še zlasti tistim, ki so si s trdim delom pridobili ustrezno izobrazbo. Da morajo iskati delo v tujini, pa je prava katastrofa ne samo za deželno stvarnost nasploh, pač pa še posebej za našo narodno skupnost, ki s tem izgublja najboljše kadre, mlade in prihodnje družine.
In končno je naloga nove deželne uprave, da ljudem, družinam, delavcem in podjetjem na našem ozemlju nakaže vsaj smer, po kateri bi se lahko počasi izvili iz krize, ki pesti vse nas. Doslej takšne vizije nismo videli, zato je, kot rečeno, sprememba nujna.
Slovenci v Italiji, prav zato, ker imamo slovensko stranko – SSk -, lahko torej z zaupanjem pričakujemo izid deželnih volitev, ki bodo zagotovo na novo zarisale obrise deželne politike, znotraj katere mora imeti ustrezno mesto in spoštovanje tudi slovenska narodna skupnost, ki je temeljni element te naše bogate stvarnosti. Glas za Slovensko skupnost je torej glas za vse nas!
Preberi tudi
