Evropski uniji se obeta čas težkih pogajanj
Po evropskih volitvah ostaja desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) najmočnejša sila v Evropskem parlamentu, sledijo levosredinska S&D in liberalci (Renew). Na prvi pogled rezultati kažejo, da ni pod soncem nič novega, vseeno pa je viden in otipljiv zasuk v desno, ki v tem trenutku marsikje vznemirja predvsem notranjo politiko: francoski predsednik Emmanuel Macron je zaradi poraza že razpustil parlament in sklical takojšnje parlamentarne volitve, belgijski premier Alexander De Croo je odstopil, tudi nemški kancler Olaf Scholz je doživel hud udarec.
Veselje nad potrditvijo desničarjev v Evropi je najbolj očitno v izjavah, ki prihajajo iz Kremlja. Ruska vlada z veliko pozornostjo spremlja predvsem dogajanje v Parizu in Berlinu. Po njeni analizi je izid evropskih volitev posledica stagnacije gospodarstva in migrantske krize, predvsem pa vpletenosti držav v vojno v Ukrajini. Scholz in Macron sta bila verjetno res potisnjena ob zid zaradi svojega militarizma in zaradi vedno tesnejšega vpletanja EU v vojno proti Rusiji.
Evropska voditelja sta bila prisotna tudi na vrhu G7, ki je prejšnji teden potekal v letovišču Borgo Egnazia v Apuliji. Kot prvi papež je bil na srečanju skupine G7 tudi Frančišek. Sodeloval je pri pogovoru o umetni inteligenci in v luči trajajočih oboroženih sporov pozval k prepovedi avtonomnega orožja. Skupina sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav, ki se ji je pridružil tudi ukrajinski predsednik Zelenski, je v sklepni izjavi vrha potrdila zavezanost podpori Ukrajini. Svetovni voditelji so dosegli politični dogovor o zagotovitvi 50 milijard ameriških dolarjev za Ukrajino iz zamrznjenega ruskega premoženja. V izjavi so zapisali, da s tem pošiljajo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu jasno sporočilo. Rusija je dogovor označila za nevarno potezo, ki Zahodu ne bo prinesla nič dobrega.
Podporo Ukrajini so svetovni voditelji ponovno izrazili v nedeljo, 16. junija, na mirovni konferenci v Švici. Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so sestavili skupno izjavo, ki pravi, da sta za dosego miru nujna sodelovanje in dialog med vsemi stranmi, Rusija pa mora zagotoviti neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Žal sploh ni jasno, kakšen naj bi bil naslednji korak, Putin pa sploh ni vznemirjen – to mu omogočajo ugodne vojaške razmere in Evropi še naprej kaže zobe.
Srečanje voditeljev najmočnejših držav na svetu pa nikakor ni bilo videti kot razkazovanje zahodne moči. Zbrani na vrhu G7 namreč že dolgo niso bili politično tako šibki. Najmočnejša je trenutno Giorgia Meloni, ki je na evropskih volitvah zabeležila odličen rezultat, zdaj pa bo imela ključno vlogo pri določanju prihodnje usmeritve evropske politike. Na njeno podporo računa predvsem predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki skuša ohraniti svoje mesto.
O razdelitvi vodilnih položajev v institucijah EU v Bruslju so razpravljali predsedniki vlad in držav članic tudi v ponedeljek, 17. junija, na prvih neformalnih pogovorih v Bruslju. Voditelji so izbirali predsednika Evropske komisije, predsednika Evropskega sveta in visokega predstavnika Unije za zunanjo in varnostno politiko. Von der Leyen ni preveč zaskrbljena, saj vse kaže, da bo še naprej zavzemala predsedniški položaj v komisiji. Evropski parlament bo tudi v prihodnje najverjetneje še vodila Roberta Metsola, položaj visokega zunanjepolitičnega predstavnika (trenutno je to španski socialist Josep Borrell) pa naj bi tokrat šel liberalcem.
Ne glede na to, kako si bodo razdelili stolčke (ustanovno zasedanje parlamenta bo šele sredi julija), bodo izidi na volitvah vsekakor pomembno vplivali na prihodnje delovanje evropskih institucij. Vsaka večina, ki bo delala v proevropskem duhu, bo morala računati na okrepljeno koalicijo na skrajni desnici, ki bo prav gotovo uveljavljala svoja stališča. Ključne odločitve, kot so tiste na področju obrambne politike proti agresivnosti Rusije, bodo v prihodnje predmet težkih pogajanj, v katerih bodo tradicionalna zavezništva verjetno razpadla – Putin računa prav na to!
