Evangelij po Rebuli
OPČINE / Spomin na Alojza Rebulo in predstavitev knjige Apokrif
– Na Opčinah so se minuli teden z mašo in predstavitvijo knjige Apokrif spomnili pisatelja in misleca Alojza Rebule ob drugi obletnici njegove smrti. Apokrif je nekakšen zgoščen pregled Rebulove krščanske misli. Pravzaprav, kot je na Opčinah poudaril pisateljev prijatelj dr. Edvard Kovač, je Alojz Rebula, kot to v svetovni literaturi počne veliko teologov, na novo podoživel in tudi zapisal evangeljske odlomke, zato naslov Apokrif. Tisti, ki smo pisatelja Alojza Rebulo poznali, ga cenili in ga včasih tudi obiskali, vemo, da je imel vedno pri sebi Sveto pismo. Da je bilo to res, je bilo razvidno tudi iz tega, ker je obiskovalec lahko presenečeno opazil, kako so bile strani in kazalo dobesedno izrabljeni, kar je govorilo o tem, da ni minil dan, da se v Knjigo vseh knjig ne bi temeljito poglabljal. –
Založba Mladika v sodelovanju z Društvom slovenskih izobražencev in župnijo sv. Jerneja z Opčin pri Trstu se je v petek, 23. oktobra 2020, spomnila na pisatelja in misleca prof. Alojza Rebulo na drugo obletnico njegove smrti.
V župnijski cerkvi na Opčinah je bila najprej maša zadušnica, ki jo je daroval domači župnik g. Franc Pohajač. Ob njem sta somaševala p. Edvard Kovač in Božo Rustja.
Spominski večer se je v cerkvi nadaljeval s krstno predstavitvijo posmrtno izdane zadnje knjige prof. Rebule, Apokrif. Po uvodnem pozdravu predsednika Založbe Mladika Iva Jevnikarja je najprej zapel domači Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana, nato pa so kulturni delavci Anka Peterlin, Tomaž Susič in Mitja Petaros posredovali nekaj odlomkov iz knjige. O vsebini knjige, ki je obenem leposlovna in teološka, je spregovoril p. dr. Edvard Kovač, Rebulov velik prijatelj, ki je o tej knjigi z njim tudi večkrat razpravljal. Teolog in filozof opaža, kako se v svetovni literaturi pojavljajo dela, ki obravnavajo odlomke Sv. pisma na novo ali jih dopolnjujejo z odgovori na vprašanja, ki si jih zastavljajo bralci. Evangelij vznemirja srce in prav tako je vznemirjal tudi pokojnega pisatelja. Tržaški pisatelj, openski župljan, je bil prežet s svetopisemskim svetom, kar je opazno tudi v njegovih delih. P. Edvard Kovač se je spomnil, kako so pokojnega pisatelja prijatelji vedno prepričevali, naj te meditacije, razlage in misli oz. izpovedi o Sv. pismu poveže v zapis. Tako so tudi nastali Apokrifi in mi bralci smo dobili evangelij po Rebuli, je povedal Kovač. Pisatelj se je vživljal v evangelij, apostole in osebnosti, ki so imele težave z vero. Prof. Rebula je bil velik v ponižnosti in duhovnosti. Ko beremo apokrife, začutimo Jezusov glas, ki ga je tolažil in hrabril. Spraševal se je, izpovedal v veri, želel nekaj bolj konkretnega, in to tudi vse zapisal. Hudomušnost v pisanju in živost duha ga nista zapustila niti pri devetdesetih letih. Pri branju občutimo eksistencialno stisko in kako se pisatelj dokoplje do pravega odgovora in rešitve, je še povedal p. dr. Kovač.
V besedilu so prisotna večna vprašanja o smislu življenja, onstranstvu, trpljenju in zlu v svetu, Božjem usmiljenju in Božji ljubezni do človeka ter stvarstva. Uvodno besedo je napisal Ivo Jevnikar, v drugem delu pa knjigo pomembno dopolnjuje s svojimi mislimi akademik dr. Milček Komelj. Izdajo bogatijo reprodukcije del z likovnih kolonij na Sinjem vrhu Umetniki za karitas, o čemer v knjigi poroča pobudnica in ravnateljica Škofijske karitas Koper Jožica Ličen.
Na koncu večera se je na pokojnega profesorja in pisatelja spomnil še g. Božo Rustja, ki je prisotnim razkril, da ni poznal nobenega, ki bi se toliko spraševal o veri in Bogu, kot se je Rebula. Spominjal se je na njegova vprašanja in pogovore in dejal, da je to testament Alojza Rebule, ki je hotel z nami deliti odnos do Boga in vere. V odnosu do krščanstva je imel neizmeren navdih. To delo ni umetniški vrh, a prav gotovo religiozni vrh njegovega ustvarjanja, je sklenil g. Rustja.
