Duh po cekinih in obisk sv. Miklavža
“Pravi prijatelj velja več kot zlato; ni važno, če je suh ali debel, druge rase ali z drugih svetov”. Tako sta Njum in Njam, ki sta s svojim letečim krožnikom oziroma raketo pristala na Zemlji, poučila Moniko o res pomembnih stvareh, kot je prijateljstvo.
V nedeljo je v Marijinem domu pri Sv. Ivanu bila na sporedu četrta gledališka predstava za najmlajše v Gledališkem vrtiljaku, ki so jo prireditelji zaupali članom Radijskega odra z igro Duh po cekinih. Kot je uvodno povedala Lučka Susič, ki je napisala besedilo igre in jo tudi režirala, je bolje, da nam denar ne diši, drugače pozabimo na res pomembne stvari.
Njum in Njam sta iz daljnih krajev, saj je njuna domovina veliko bolj daleč kot Mars, pristala na Zemlji in takoj vklopila sinhroni slovarček, da bi prosila pomoč policaja, edina človeka, ki sta se sprehajala opolnoči po mestu. Obema otrokoma se grozno kolca, zato sta policaja gotova, da sta pijana. Ker se policaju, ki ima hčerko, otroka smilita, se odloči, da ju vzame k sebi domov, dokler si ne opomoreta. Stvari se zapletejo, ko otroka odklonita ponujeno polento in razložita policaju, da jesta “čikce” oziroma cekine, ki jih pomnožita z žepnim množilčkom. Policaj ju vpraša, ali bi lahko v zameno za rešeno življenje dobil tudi sam nekaj teh pomnoženih cekinov. Njum in Njam mu seveda ustrežeta, ravno takrat pa se zbudi policajeva hčerka Monika, ki se novih prijateljev silno razveseli. Oče odloči, da ne bo več obiskovala šole in bo doma pazila nanju.
Minil je že mesec, odkar sta Njum in Njam prišla na Zemljo, ko začneta kašljati. Ko ju Monika vpraša, kaj se dogaja, ji razložita, da na njunem planetu kašljajo, ko so žalostni, kolcajo pa, ko so lačni. Povesta ji, da bi se rada vrnila domov k svojim staršem, a jima njen oče ne dovoli oditi. Istočasno se v stanovanju pojavi soseda Silvana, ki vrta v Moniko, zakaj sta postala z očetom tako bogata, da si lahko privoščita nov avto in nova oblačila. Grozi ji, da bo očeta zatožila policiji, ker je ugrabil dva otroka. Ko soseda odide, postane Moniki jasno, zakaj ji oče ne dovoli, da bi šla v šolo. Njumu in Njamu se oprosti, ker sta bila zaradi očeta na “dieti”, in jima takoj odklene vrata, da lahko sestavita raketo in odhitita domov. Pred tem pa ji onadva s pesmijo razložita, da je na Zemlji vse narobe. Na njunem planetu namreč vedo, da: “Kar je dragoceno, ne moreš kupiti; to je, kar pride iz srca: znanje, učenost, modrost, ljubezen, poštenje, prijatelji in iskrenost”. Sami ne rabijo denarja, ker lahko vse pomnožijo. Monika se ob tem zamisli, saj je pri svojem očetu opazila veliko spremembo: medtem ko ga je prej skrbelo, če je srečna in zdrava, ga zdaj zanima samo zlato in je nima več rad.
V vlogi Njuma in Njama sta se izkazala Boštjan Petaros in Katarina Polojaz, policaja sta odigrala Mitja Petaros in Peter Raseni, radovedno sosedo Helena Pertot, Monika pa je bila Tina Busan. Glasbo je aranžiral Aljoša Saksida, Kim Furlan je igralce naučila plesne korake, za tehniko je bil odgovoren Samuel Kralj, medtem ko je luči upravljal Daniel Radetti.
Po gledališki igrici, ki je gledalce prevzela in navdušila, je na obisk prišel tudi sv. Miklavž, ki je obdaril pridne otroke. Naslednja predstava Gledališkega vrtiljaka bo na sporedu 12. januarja, ko bo gostoval Mini teater iz Ljubljane z Zvezdico zaspanko.
Metka Šinigoj
