Dokumentarec Dvajset namesto Dneva emigranta
Dan emigranta je letos odpadel. Ob tej priložnosti je na osnovi sodelovanja med Slovensko kulturno gospodarsko zvezo, Svetom slovenskih organizacij in Deželnim sedežem Rai – Slovenskim programom nastal dokumentarec Dvajset, ki prikazuje glavne etape razvoja slovenske manjšine na Videmskem v minulih 20 letih; leta 2001 je namreč rimski parlament izglasoval zaščitni zakon. Glavno prireditev Slovencev na Videmskem nameravajo organizatorji, če bodo razmere to dovoljevale, prirediti med letošnjim letom. Dokumentarec, ki so ga 6. januarja zvečer predvajali na kanalu RAI 3 bis, si je mogoče ogledati prek spleta (www.sedezfjk.rai.it).
Scenaristka in režiserka Jasmin Kovic je pripoved o družbeno relevantnih dogodkih povezala z razmišljanjem o izzivih sodobnega časa Slovencev na Videmskem. V delu, v katerem kot povezovalka nastopa mlada Fanika Coren, gledalce pred domačimi ekrani nagovorita pokrajinski predsednici SKGZ in SSO, Luigia Negro in Anna Wedam. V dokumentarcu se vrstijo izjave vidnih gostov in protagonistov preteklih Dnevov emigranta. Glas za delo, ki ga je posnel in montiral Alex Purič (podjetje Studio Trak), je posodila Anastasia Cibic, uredništvo je podpisala Marija Brecelj.
Dokumentarec izpostavlja pomen, ki ga zaščitni zakon ima za priznanje in delovanje Slovencev na Videmskem. Prikazuje trud prosvetnih in verskih predstavnikov, upanje in ustvarjalnost številnih avtorjev, kulturne in druge prireditve ter pozitivne premike, ki jih je v obmejnem prostoru sprožil vstop Slovenije v Evropsko unijo. V primerjavi z obdobjem pred sprejetjem zakona št. 38/01 je delovanje slovenske manjšine danes precej bolj urejeno: prišlo je do podržavljenja špetrske šole, rednega dotoka javnih sredstev, postavljanja dvojezičnih napisov, odprtja jezikovnih okenc v Kanalski, Terskih in Nediških dolinah, Čedadu in Reziji itd.
Kljub mnogim težavam so si Slovenci na Videmskem z marljivim delom postavili kar nekaj trdnih stebrov, na katerih sloni njihova identiteta. Že vrsto let vztrajno zahtevajo širitev poučevanja slovenščine v druge kraje svojega naselitvenega območja. Povezujejo se in si prizadevajo za krajinsko ter turistično ovrednotenje tamkajšnjih dolin. Na Trbiškem ljudje ob večjezičnem šolstvu zahtevajo tudi vnovično vzpostavitev slovenskega bogoslužja.
V minulih 20 letih so Slovenci na Videmskem, ki jih označujejo izvirni in sveži pristopi, izpeljali veliko zanimivih pobud in projektov. Čezmejno sodelovanje z Zgornjim Posočjem je razvejeno. Hribovski zaselki se zaradi izseljevanja praznijo, vendar ljudje si prizadevajo za oživitev gospodarske vitalnosti tamkajšnjih dolin. Kovičeva je kot mlada avtorica glede nadaljnje rasti Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline izpostavila pomembnost osredotočenja na cilje (in ne na ovire). Med drugim je opozorila, da mora vsaka skupnost svojo prihodnost načrtovati, saj jo drugače ta dohiti nepripravljeno.
