Dogodivščina v svetu domišljije
Knjigosnedki (24)
Junij je eden najlepših mesecev v letu, prvi poletni mesec, ko zadiši po lipi in jasminu, ko se za marsikoga začnejo počitnice in so dnevi najdaljši. Za ljubitelje knjig in branja je tudi mesec, v katerem na Rožniku vsako leto podelijo nagrado za najboljši slovenski roman preteklega leta, nagrado kresnik. Čeprav ima vsak bralec svoj način izbiranja knjig – nekateri se prepustijo nasvetom knjižničarjev, drugi ostanejo v svojem žanru, mlajši bralci se celo ravnajo po priporočilih na družbenih omrežjih – tudi tisti, ki branja ne izbirajo na podlagi nagrad in mnenj kritikov, prej ali slej kaj slišijo in mogoče celo vzamejo v roke katerega od nominirancev za kresnika.
Prvih deset letošnjih naslovov je bilo znanih aprila, dva meseca pred podelitvijo, en mesec kasneje pa je komisija izbor skrčila na pet imen: Feri Lainšček z romanom Kurja fizika, Ana Schnabl z romanom September, Kazimir Kolar z romanom Onečejevalca, Tina Perić z romanom Ćrtice in Anja Radaljac z romanom Prst v prekatu. Med desetimi je več takih, ki so na mojem spisku želja že kar nekaj časa, vendar še niso prišli na vrsto, nekaj pa tudi takih, ki sem jih že prebrala in se njihove nominacije res razveselila. Eden od teh je roman Srebrne vezi pisateljice Kaje Bucik Vavpetič, ki sicer ni prišel v finalno peterico, je pa po mojem mnenju popolna fantazijska zgodba z ravno pravšnjo mero prepovedane ljubezni, slovenskega ljudskega izročila in boja med dobrim in zlim.
Zgodba, ki jo pripovedujeta knežna Ljudmila in cestni razbojnik Gaber, se začne na dvoru Milinega očeta, ki se vrača iz poslednje bitke. Splet okoliščin Ljudmilo, ki jo vsi kličejo Mila, in Gabra združi na skupni poti. Čeprav bi morala biti sovražnika, med njima nepričakovano vzklije ljubezen. A roman Srebrne vezi ni le ljubezenska pripoved. Navdušil bo tudi ljubitelje fantazije, še posebej tiste, ki so se s Frodom sprehajali po Srednjem svetu, in jih prisilil, da se družijo z najrazličnejšimi bitji: rusalkami, domovoji, čateži, psoglavci in drugimi nakaznimi, ki jih je zlobni knez s pomočjo srebrnih ovratnic prisilil v suženjstvo. Zgodba poudarja moč drugačnosti, vsak lik je na svoj način nenavaden, a prav v tem je njegova posebnost in vrednost, ki je ne gre zatirati, temveč sprejeti. Posebno vzdušje ustvari tudi izmišljeni svet, ki pa s krajevnimi imeni, kot so Gorjanska, Brezinjska, Raška in Fareška, spominja na domače pokrajine. Zaradi tega sem se ob branju počutila kot razbojnica na domišljijski pustolovščini, a vseeno nekje blizu, kot da se odpravljam na izlet pred domačim pragom.
Kaja Bucik Vavpetič je sicer uveljavljena avtorica, ki je pod psevdonimom Zoe Ashwood objavila že več fantazijskih romanc v angleščini, za slovenski trg pa je prevajala fantazijska in romantična dela. Srebrne vezi so njen prvi roman v slovenščini, vendar sama upam, to ni zadnje srečanje z Milo, Gabrom in drugimi zanimivimi liki v knjigi.
