Branje za prvi maj
Knjigosnedki (46)
Letošnja pomlad mi je kljub soncu in dolgim dnevom, ki so kot nalašč za sprehode in čas v naravi, prinesla veliko prebranih knjig predvsem slovenskih avtoric. Naključje je hotelo, da sem enega izmed teh romanov brala okoli prvega maja, čeprav pred branjem nisem vedela, kako zelo primerna je njegova tema za ta čas. Roman, ki sem ga požrla v dveh dneh, je prvenec pisateljice Liu Zakrajšek z naslovom Zajtrk prvakinj. Na videz je to zelo lahko berljiva zgodba mlade ženske, študentke književnosti, in njenega življenja v zgodnjih dvajsetih. Ob branju pa se razkrije kompleksnejši roman, ki se dotika aktualnih problematik, s katerimi se soočajo mladi danes: od težav na trgu dela in prekarnosti do bivanjske krize, visokih cen nepremičnin, duševnih stisk in problematičnih medosebnih odnosov.
Neimenovana junakinja živi v mestu, podobnem Ljubljani, čeprav nikoli ne izvemo zares, katero to mesto je. Njeni dnevi so dolgi in natrpani, saj poleg študija opravlja tri različne službe: dela kot hostesa v kulturnem domu, kot prodajalka v knjigarni in kot biljeterka v kinodvorani. Zasluženi denar večinoma porabi za najemnino, saj se je morala zaradi sestrinih težav odseliti od doma. Skupaj s cimrama Vesno in Pio živi v stanovanju slavne pisateljice Nataše Sever, njihovo sobivanje pa ni vedno prijetno.
Vesna je od treh najbolj divja: je umetnica in ima svoj atelje, vendar tudi ona dela v naporni, nezanimivi službi v hotelu, kjer jo šef izkorišča. Pia je bolj resna, rada ima red in čistočo ter zelo težko shaja z ostalima dvema. Čeprav na videz nimajo veliko skupnega, je v življenju vseh treh v ospredju služba: ne kariera ali sanjska služba, temveč tista, s katero napraskajo dovolj denarja za najemnino in položnice. Odnosi med sostanovalkami se skozi roman nenehno spreminjajo ter razkrivajo globoke osebne in duševne stiske treh mladih žensk. Nobena od njih si ne upa načrtovati prihodnosti, prisiljene so v neusmiljen “tukaj in zdaj”, kjer je edini cilj preživeti do konca meseca.
Poleg protagonistkine osebne zgodbe, ki bralca nagovori s svojo ranljivostjo, delo ponuja oster družbeni komentar in pogled v svet, ki ga marsikdo ne pozna ali pa ga namerno spregleda. Namesto posplošenih fraz o današnji mladini, ki ni resna, noče delati, nima več pravih vrednot, nas roman postavi v čevlje tistih, ki so ostali brez osnovne varnosti, potrebne za gradnjo odraslega življenja. To so mladi iz disfunkcionalnih družin, mladi, ujeti v izkoriščevalska delovna razmerja ali nepremičninsko krizo, mladi, ki se poleg sistemskih težav borijo še z neiskrenimi odnosi, osamljenostjo in duševno stisko.
Junakinja romana Zajtrk prvakinj je zrcalo generacije, ki jo vsak dan srečujemo na ulici, v vrsti v trgovini, na avtobusni postaji. Njena pot iskanja lastne identitete v svetu brez jamstev nas sooči s surovo resnico: v družbi, ki ne nudi temeljne varnosti, postane iskanje dostojnega življenja skoraj dejanje upora. Roman nas tako ob koncu pusti z nekaj neprijetnimi, a nujnimi vprašanji: kakšen svet gradimo in kdo bo imel v njem dovolj prostora za preživetje?
