Devetica božična v Benečiji, veliko več kot verska navada
Devetica božična v Benečiji je, kot je poudaril duhovnik Marino Qualizza, čigar spomini so dragocen zaklad za vse nas, veliko več kot verska navada. Devetico božično so po vaseh vodili ljudje, bila je pomembna priložnost za druženje, pa tudi za utrjevanje medsebojnih vezi na vasi, za utrjevanje solidarnosti in za ohranjevanje slovenskega jezika in kulture.
Razstavo v občinski dvorani v Svetem Lenartu, decembra je bila sicer že na ogled v Špetru, je pripravil Inštitut za Slovensko kulturo ISK v sodelovanju z Beneško galerijo, pokroviteljstvo pa je tokrat dala tudi občina Sveti Lenart (Podutana). Za dragoceno pomoč se gre zahvaliti domačinoma Živi Gruden in Beppinu Crisetigu.
Devetica božična, ki ima svoje korenine, kot je poudaril predsednik Inštituta za slovensko kulturo, Giorgio Bancig, daleč v zgodovini, svoje zametke pa v germanskem svetu, je bila v navadi tudi v osrednji Sloveniji ter na Primoskem in seveda v Benečiji. Pisana pričevanja segajo v 19. stoletje, zagotovo pa se je ljudska verska šega dogajala že veliko prej. Najpomembnejša značilnost beneške Devetice ter Devetice nasploh je, da molitve nikoli ni vodil duhovnik, ampak gre za ljudsko čaščenje, ljudski obred, ki so ga vodili ljudje, verniki sami, najpogosteje gospodinje. Devetica pa je v preteklosti trajala do Svečnice, saj so v zadnji hiši molili rožni venec štirideset dni.
Svoje spomine na Devetico v Podutanski fari je nato nanizal tudi beneški duhovnik Marino Qualizza. Njegova izredno živahna in slikovita pripoved, ki je pravo zgodovinsko pričevanje, nas je popeljala v čas fašizma, ko je bila leta 1933 prepovedana tudi vsaka slovenska molitev. V Podutani je v tistih časih rožni venec ob Devetici molila le ena sama družina, pod oknom pa so stali orožniki (carabinieri) in prisluškovali. Marino Qualizza je v svojih spominih ohranil tudi marsikaj lepega. Poudaril je, da je Devetica združevala čisto vse. Udeleževali so se je tudi tisti, ki niso bili posebno verni. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Suzi Pertot
Piše: Suzi Pertot / Občutena tradicija med Beneškimi Slovenci
