“Da bi odkrili lepoto krščanskega življenja”
Celjski škof msgr. Stanko Lipovšek se je oktobra letos udeležil tritedenske škofovske sinode za novo evangelizacijo v Vatikanu. Dne 8. novembra pa je v Gorici na t. i. predavanju za utrjevanje duha govoril o tem in o letu vere. V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž ga je pozdravil dekan Karel Bolčina, ki je tudi orisal njegovo pestro življenjsko pot in ga med drugim opisal kot vnetega pastoralnega delavca, ki je veliko dobrega naredil na številnih področjih, od bogoslužja pa do cerkvene glasbe.
Sinoda je bila res krona vsega dogajanja, je dejal škof. Bila je res dogodek, ki mu ni para. Prek vidnih škofov in predstavnikov iz vseh delov sveta je bila prisotna vsa Cerkev. S svetim očetom so si zadali nalogo, kako bi lahko Cerkev danes lahko uresničevala svoje poslanstvo. Nova evangelizacija je “zelo širok in bogat izraz”, ki pomeni prizadevanje Cerkve, da bi v moči Svetega Duha znala brati in odgovarjati na znamenja časa ter opravljati svoje odrešenjsko poslanstvo. Gre za to, kako bi človeku našega časa omogočili srečanje s Kristusom in poživili ter utrdili njegovo vero, “da bi bila živa, močna, dejavna, privlačna in seveda zveličavna”. Sinoda, ki je posvetovalni organ svetega očeta, je tokrat razmišljala o različnih vidikih nove evangelizacije. Začela se je 21. septembra; tajništvo je pripravilo smernice (Lineamenta), ki so jih poslali vsem škofovskim konferencam. Pastoralne službe so odgovorile na zastavljena vprašanja, člani pripravljalnega tajništva pa so na podlagi odgovorov sestavili delovno gradivo (Instrumentum laboris). Delo sinode je bilo polno upanja, “zlasti v navzočnosti, besedi in molitvi svetega očeta”. Situacija je sicer marsikje problematična, soočamo se s pojavi verske, duhovne, moralne, socialne, gospodarske krize, toda nikdar ne smemo pozabiti, da se delo odrešenja uresničuje v tem svetu, ki je – kakorkoli že – božje stvarstvo, in v človeku, ki je ustvarjen po božji podobi. Že vatikanski koncil pravi, da moramo v tem svetu iskati semena božje besede (Semina verbi) in sledove razodetja (Vestigia revelationis). In tega je veliko. Zato je sporočilo – kljub problemom in težavam – polno upanja. Nova evangelizacija je odgovor Cerkve na stanje Cerkve, v katerem smo, ki jo določa zlasti sekularizacija; ta vodi – kot je dejal papež – k “mrku Boga” oz. k načinu življenja, “kakor da Boga ni”. Nova evangelizacija pomaga pri uresničevanju misijonskega poslanstva Cerkve, je izraz njene življenjske moči in vitalnosti, znamenje delovanja Svetega Duha tudi v današnjem svetu. Nova evangelizacija pomeni bližati se, iskati, hoditi naproti ljudem, ki so se od vere oddaljili; jih iskati, kot išče pastir izgubljeno ovco. Nova evangelizacija želi pomagati kristjanom, ki so prejeli zakramente, pa so se oddaljili; “teh je veliko med nami”. Da bi se spet srečali z Jezusom in odkrili lepoto krščanskega življenja. Ne gre za obnovo pastoralnih metod, ampak za novo gorečnost, misijonarsko vnemo, pripravljenost in odprtost za Kristusa, pripravljenost služiti bratom in sestram. Nova evangelizacija ustvarja vstopna mesta in kraje srečanja vse do “dvorišča poganov” (t. i. cortile dei gentili). Cerkev se uresničuje v škofiji, župniji, družini, v krajih, ker se lahko tudi oddaljeni, neverujoči in drugače verujoči srečajo z Jezusom in njegovim odrešenjem. Nova evangelizacija se rojeva tam, kjer se uresničuje binkoštni dogodek Cerkve. Pripravljenost in veselje do oznanjevanja evangelija se srečujeta tudi z nasprotovanji, saj so sile teme vedno na delu “kot rjoveč lev”. In vendar, zakaj oznanjati? Imamo sploh to pravico, se je vprašal msgr. Lipovšek. Zmotno je oznanjati s silo, nekaj vsiljevati, toda predložiti evangeljsko resnico o Jezusu Kristusu ob brezpogojnem spoštovanju svobodne odločitve nikakor ni napad na versko svobodo, temveč spoštljiv poklon pred resnico, ki jo oznanjamo. Najprej moramo biti prepričani mi sami, “ta zavest o prepričanju nas mora nanovo prevzeti in navdušiti, da bomo živeli in oznanjali. To je nova evangelizacija”, močno prepričanje, ki ga izžarevamo. Kot je rekel bl. Slomšek: “Če hočeš drugega vneti, moraš najprej sam goreti”. Jezus je v svoji zvestobi Bogu in človeku učinkovito znamenje, kako res živeti in rešiti naše življenje, da bi našli pot, ki vodi “k resničnemu smislu, k polnosti in sreči, k resničnemu počlovečenju in pobožanstvenju”. To lahko uresniči samo Jezus Kristus. V njem se združujeta nebo in zemlja, Bog in človek, čas in večnost, sedanjost in prihodnost, vidno in nevidno. “To je vesela vest, ki jo oznanjamo z veseljem, predanostjo in prepričanjem”.
Leto vere želi biti vabilo in pomoč ljudem našega časa, da bi na novo odkrili lepoto in moč naše vere, se osebno srečali z Jezusom. Papež nas vodi, da bi se vračali k vodnjaku, kjer bi zajemali živo vodo odrešenja. Svet in človeštvo doživljata veliko sprememb, Cerkev ima pa nalogo, da dogajanja budno spremlja in skuša odgovarjati na znamenja časa v duhu evangelija. “Škofovska sinoda o novi evangelizaciji in leto vere sta in želita biti odgovor Cerkve na to dogajanje”. Na sinodi so skupno ugotavljali, da stanje ni tako mračno, ker božje stvarstvo na vsakem koraku razodeva modrost in veličino Boga stvarnika. Ne smemo dovoliti, da se sol pokvari in da se svetilke postavljajo pod mernik, pravi papež v apostolskem pismu Vrata vere. Leto vere naj razpiha žerjavico, ki jo tu pa tam že prekriva pepel verske odtujenosti in mlačnosti, da bi znova zagorel ogenj Sv. Duha, ki naj prinese novo življenje. Pastoralno delo bomo obogatili, če bomo vzeli v roke dokumente Drugega vatikanskega koncila, ki vsebujejo veliko bogastvo. “Veliko nam pomaga tudi katehizem katoliške Cerkve, ki nam razodeva, da naša vera ni neka teorija, ampak novo življenje v Jezusu Kristusu”. Kljub vsem težavam ostajata “družina in župnija privilegiran kraj, kjer se človek uvaja v krščansko življenje in se uresničuje nova evangelizacija”. Bog lahko stori, da sredi puščave začno izvirati vode! “Tudi v puščavi sodobnega življenja se lahko pojavi nekaj novega: družine, ki so odkrile zaklad, pot lepega družinskega življenja”, tudi vrednoto in pomen večjega števila otrok. “Ti naj bodo sedaj luč, kvas in sol zemlje. To je nova evangelizacija. Družini naj pomaga župnija: v njej se uresničuje temeljno odrešenjsko poslanstvo Cerkve, ki je oznanjevanje, bogoslužje in diakonija, služba bližnjemu”. Nova evangelizacija se uresničuje zlasti takrat, “ko družina in župnija ustvarjata vstopna mesta, kjer bodo vsi žejni lahko zajemali žive vode in se okrepčali”. Izzivi za prihodnost so v tem, “da se namesto aktivizma in servisiranja obredov vedno znova vračamo od lupin k jedru, k viru, k Božji besedi, k osebni in skupni molitvi kot temeljnemu izkustvu srečanja z Jezusom”. Veliko tega se že uresničuje, veliko pa bo treba še postoriti, in to na več ravneh. Edina pot pa je dialog, “druge poti ni”!
DD
Preberi tudi
Kristjani in družba
