Kultura

Cecilijanka 2018

Cecilijanka 2018

V Gorici 17. in 18. novembra 2018. Toplo vabljeni!

Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice vabi na jubilejno, 60. revijo goriških pevskih zborov Cecilijanka, ki bo potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v soboto, 17. novembra, s pričetkom ob 20.30 in v nedeljo, 18. novembra, s pričetkom ob 17. uri. Posvečena je skladatelju Vinku Vodopivcu ob 140. obletnici rojstva. Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice, Zadružne kraške banke in občine Gorica ter ob sodelovanju Sveta slovenskih organizacij.

Zborov, ki bodo letos nastopili na reviji, bo skupno šestnajst in prihajajo iz Goriške, Tržaške, Kanalske doline, Koroške in Slovenije. Občinstvo bo deležno pisane palete slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, kot tudi repertoarjev iz svetovne zakladnice zborovske literature.

Na reviji bodo svoje programe predstavili: v soboto: MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, Ženska vokalna skupina Rupa-Peč, MoPZ Mirko Filej iz Gorice, MePZ Motiv – Solkan, MePZ Danica – Šentprimož ob Zablaškem jezeru (Koroška), MePZ Mačkolje, MePZ Gruppo costumi tradizionali bisiachi – Turriaco, MePZ Štandrež, CeMePZ iz Ukev. V nedeljo: MePZ Mirko Špacapan Podgora, MoPZ Skala – Gabrje, MePZ F.B. Sedej – Števerjan, MoPZ Fantje izpod Grmade – Devin, MoPZ Štmaver, DePZ Zarja – Dornberk, MePZ Hrast iz Doberdoba.

Na sobotnem večeru bo spregovoril MATEVŽ ČOTAR, odbornik pri Zvezi slovenske katoliške prosvete, v nedeljo pa bo poslušalce nagovorila FRANCA PADOVAN, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete. Iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so sporočili, da bo na nedeljski reviji prisoten minister g. Peter Jožef Česnik.

Vstop prost. Prisrčno vabljeni na praznik petja v Gorico!

Ker je letos okrogla obletnica smo si pri ZSKP zamislili, da bi spremenili potek programa, ga razgibali. Zato smo skrb za režijo zaupali mladi in obetavni režiserki Sanji Vogrič, ki je vlogo z navdušenjem sprejela in nas bo s svojim mladostnim pristopom gotovo presenetila in tako obogatila celotno odrsko dogajanje.

+++

Vinko Vodopivec se je rodil očetu Vincencu iz Kamenj na Vipavskem (učitelj in organist) in materi Antoniji, roj. Makarovič, s Svete Gore. Bil je najstarejši otrok v številčni družini. Ljudsko šolo je obiskoval v Podgori, nato pa gimnazijo in teologijo v Gorici. Posvečen je bil poleti 1901. Krajši čas je služboval najprej v Kamnjah, nato v Črničah, potem pa je bil premeščen v Kromberk, kjer je preživel 45 let. Le med prvo svetovno vojno je bil krajši čas v Cerknici, potem pa se je vrnil in skrbel tudi za župnijo sv. Vida v Gorici. Stanoval je v Gorici, pomagal je vaščanom pri obnovi domov in obnavljal župnišče in cerkev. V tem času je veliko ustvarjal, saj se je krepilo tudi kulturno življenje. Z ustvarjanjem je nadaljeval tudi v času, ko se je krepil fašizem. Sodeloval je s prof. Emilom Komelom in Jožkom Bratužem. Ko je v letu 1935 sestavljal seznam svojih skladb, jih je naštel skoraj 500. Obenem je v revijah objavljal spise, v katerih je poučeval o glasbi. Po letu 1935 je začel pisati beležnice, preko katerih ga lahko bolje spoznamo. Ustvarjal, čeprav manj, je tudi med vojno in obenem predano skrbel za župnijo in ljudi. Še naprej je ustvarjal tudi po vojni. Leta 1951 je bil zlatomašnik in ob tej priložnosti mu je čestital tudi France Bevk. Zadnje leto je težko hodil. Zbolel je in umrl je v bolnišnici v Vipavi, pokopan je v Kromberku. Tu ima pri župnišču od leta 1966 spominsko ploščo in od leta 1992 spomenik. Glasba ga je zanimala že zgodaj, prve učne ure je dobil od očeta, ki je imel doma harmonij. Pri dvanajstih letih je v Podgori spremljal petje v cerkvi. V gimnaziji se je učil igranja na violino, klavir, tamburico in v malem orkestru v šoli igral violo. Za orkester je partiture večinoma prepisoval prav on. Tudi med študijem je bil predan glasbi, bil je zborovodja in organist. Ko je nastopil službo v očetovem domačem kraju, je ustanovil mešani pevski zbor in tamburaški orkester. O salutaris hostia je prva skladba, ki jo je objavil. To je bilo leta 1902 v Cerkvenem glasbeniku. Takrat ga je o kontrapunktu in harmoniji poučeval Danilo Fajgel, obenem je veliko prebiral in študiral tujo literaturo. Najbolj znana pesem je gotovo Žabja svatba: napisal jo je na besedilo Josipa Stritarja v eni noči v Cerknici, zapomnil pa si je tudi datum: bil je 26. junij 1918. Ustvarjal je vse svoje življenje: njegov opus obsega preko 1200 del, vendar ni popoln. Pogrešanih je okoli 300 skladb, za katere je znano, da jih je ustvaril. Pisal je maše, skladbe za mešani zbor, spevoigre, koračnice, orkestralne, tamburaške skladbe, urejal je zbirke za zbore ter pisal prispevke v časopise in revije o glasbi, skladateljih, glasbenikih, instrumentih… Njegova glasba je bila razumljiva in blizu ljudem. Vodopivcu najprimernejši in najlepši spomenik so postavili primorski študentje v Ljubljani, ko so pod vodstvom Antona Nanuta v letu 1953 ustanovili Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec. Slednji še danes po Primorski in celotni Sloveniji ter po svetu seje Vodopivčevo ljubezen do življenja, do petja ter do slovenske besede in naroda nasploh. Zelo priljubljena je na amaterskih odrih njegova spevoigra v treh dejanjih Kovačev študent (1910). Omenjeno spevoigro je Zveza slovenske katoliške prosvete postavila na oder leta 2002.

 

08.11.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!