Borut Pahor vlade ni pozval, naj odstopi
Predsednik Slovenije Borut Pahor je najbrž izbral pravi trenutek za nastop pred časnikarji in s tem pred politiko, volivci in celotno javnostjo, da jim je dal nasvete in predloge glede krize in stanja duha, ki se odražata v dramatičnih dogodkih. V Sloveniji namreč poteka mučen in z vidika kulturnih, civilizacijskih in občečloveških vrednot sprevržen proces širjenja obtožb, laži, polresnic in drugega, kar naj bi po zatrjevanju dela politike in nekaterih javnih občil nastajalo spontano pri vzpostavljanju nekakšne na novo izumljene demokracije. Zoper Janeza Janšo se nadaljuje silovita kampanja in mnogi se sprašujejo, kako jo sploh lahko prenaša in kako je mogoče, da se kot človek še ni zlomil. Pri tem gre seveda razlikovati kritike, ki so morda pričakovane in utemeljene, od sprevrženih metod, oblik in dejanj. Med takimi je v javnost hoteno razširjena laž, da je premier namerno ogrozil življenje svojega poldrugo leto starega sina.
Politiki in javna občila iz levega ideološko-političnega območja so uperili puščico proti moralnemu teologu in publicistu dr. Ivanu Štuhecu zaradi njegove izjave, “da je zdajšnji predsednik vlade Janez Janša edini preživeli akter tiste skupine ljudi, ki so nosili glavo na prodaj za to, da smo dobili državo. Sedanji trenutek simbolizira zadnji steber slovenske osamosvojitve v slovenski politiki. Ta steber ne sme pasti, ker bi s tem padla osamosvojena Slovenija”. Pomenljiv in za povprečno ozaveščenega Slovenca nepričakovan pa je bil komentar odgovornega urednika tednika Mladina, Grege Repovža. Očitno upoštevaje tudi razmišljanja in ocene ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa, o krizi in možnih izhodih iz nje, je v tedniku, ki ga ureja, zapisal, “da bi zato, ker je vrh Cerkve zašel v vmešavanje v družbeno in politično življenje, Cerkev zaslužila vsaj petletno prepoved javnega delovanja”. Izvirno njegova je ocena o osamosvojitvi Slovenije, ki jo je podal na debatnem večeru, ki ga je priredil Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik v Italiji. Kot so 23. januarja zapisali v tedniku Novi Matajur, odgovorni urednik tednika Mladina meni, “da je zgodovina neodvisne države Slovenije osnovana na seriji netočnosti. Sicer pa ne zna presoditi, če je bil takrat pravi trenutek za tako odločitev”. Sodeč po poročilu tednika Novi Matajur, je Grega Repovž dejal tudi, “da je industrijska proizvodnja v Sloveniji zelo čista, saj je praktićno ni”. Samo ugibamo lahko, kaj bi o omenjeni trditvi dejali tisoči delavcev v naših industrijskih podjetjih, če bi zvedeli za debatni večer in razpravljalca na njem. Za ponazoritev obsega in ravni sovraštva ali kdaj zgolj pristranskega pisanja in poročanja lahko uporabimo primer časnikarja dnevnika Delo v Ljubljani, Dejana Karbe, ki je bil avtor zapisov o očetovstvu kardinala dr. Franca Rodeta. Kmalu potem, ko mu je predsednica uprave časnika odpovedala zaposlitev, so ga zaradi raznih pritiskov in posredovanj ponovno vzeli v službo. Na nacionalni televiziji pa so 17. januarja Dejana Karbo, ki je bil v družbi vrha pisateljskega društva, predstavili kot vzornega časnikarja, ki bi ga kazalo posnemati.
Državni poglavar je torej na prvem srečanju s časnikarji po prevzemu funkcije politiko, volivce in nasploh celotno javnost opozoril, da je treba takoj zaustaviti širjenje nestrpnosti in sovraštva, vzpostaviti besednjak kulture in omike in sprejeti ukrepe za umiritev razmer v Sloveniji. Sporočil je, da je začel posredovanja v političnih strankah zato, da bi se morda sporazumele o poteh in načinih za odpravo politične negotovosti in premaganje krize. Morebitno soglasje bi v mesecu februarju potrdile na pogovoru za okroglo mizo pri njem, predsedniku države. Pomembno je, da Janeza Janšo in vlade ni pozval k odstopu, pač pa naj bi zaupanje vanjo preverili v parlamentu. Ta predlog je zagotovo bolj primeren in moder v sedanjem stanju slovenske politike, kot pa so bile zahteve treh od skupaj petih koalicijskih strank, ki so po objavi poročila komisije za preprečevanje korupcije od predsednika vlade zahtevale, Državljanska lista kar z ultimatom, da odstopi. Po izstopu treh strank zdaj sestavljata koalicijo samo Slovenska demokratska stranka Janeza Janše in Nova Slovenija, krščanska in ljudska stranka, ki jo vodi Ljudmila Novak. Dodajamo, da delovanje komisije za preprečevanje korupcije, vključno z njenim poročilom o sumih korupcije predsednika vlade, vzbuja čedalje več kritik pravnikov in strokovnjakov z drugih področij. Premier Janez Janša izjavlja, da ne bo odstopil in vlada še zmeraj deluje s polnimi pooblastili. V pogovoru za novo številko tednika Demokracija je poudaril, “da se rušenje vlade ne bo obrestovalo prav nikomur”. Pričakuje nadalje, “da bo v državnem zboru prej ali slej potekala razprava o poročilu komisije za preprečevanje korupcije, ki jo bo slovenska javnost lahko pazljivo spremljala. Tam bom od točke do točke odgovoril na očitke protikorupcijske komisije, predstavil pa tudi odgovore in dokumente, ki sem jih poslal komisiji”.
V Sloveniji hkrati potekata politična in vladna kriza. Njun razplet je nepredvidljiv. Veliko, morda celo največ, bo odvisno od posredovanja predsednika države. Treba pa je upoštevati tudi mnenja poslancev, ki ne želijo novih predčasnih volitev. Svoj mandat, ki traja štiri leta, izvajajo komaj eno leto. Voditelji strank sicer javno govorijo o možnosti predčasnih volitev, poslanci pa si najbolj želijo ohraniti celoten mandat, ker imajo s tem tudi zagotovljene visoke plače. Njihove težnje in želje po socialni varnosti so v teh kritičnih časih pač razumljive. Ostaja dejstvo, da si za predčasne parlamentarne volitve v Sloveniji najbolj prizadeva stranka Socialnih demokratov, predsednika dr. Igorja Lukšiča, očitno opogumljena z javnomnenjskimi raziskavami, ki stranki napovedujejo največ glasov na morebitnih predčasnih volitvah.
Razmišljanjem in poizkusu prikaza političnih razmer v Sloveniji, ki so slabe in malo obetavne, dodajamo spodbudno novico. Slovenija je lani od turizma prvič iztržila milijardo evrov. Obstajajo pa dobre možnosti, pogoji in tudi pripravljenost in volja sodelujočih, da bi prihodke od turizma postopno lahko povečali na dve, kdaj pozneje pa celo na tri milijarde evrov letno.
Marijan Drobež
Preberi tudi
Slovenija
