Bombe niso edino orožje

Piše: Katja Ferletič

Vojna propaganda potvarja dejstva, jih zakriva, resnična nadomešča z lažnimi, izkrivlja in prevrača besede, onemogoča razlikovanje med resničnim in lažnim. Putin je ukinil besedo vojna. Kdor jo izgovarja ali piše, v časopisih, na ulicah ali na spletu, je kaznovan z zaporom – ruski pacifisti, da bi se izognili represiji, demonstrirajo s plakati in transparenti brez napisov. Kremeljski avtokrat imenuje agresijo proti Ukrajini “posebna vojaška operacija”. Opira se na “domoljubno protinacistično vojno” iz prejšnjega stoletja, zahteva denacifikacijo in demilitarizacijo Ukrajine. Zelenski pripoveduje povsem drugačno zgodbo. V tej vojni z lahkoto razberemo, kdo je napadalec in kdo žrtev, jasno je, da se Ukrajina bojuje za osvoboditev pred napadalcem, okupatorjem, njen predsednik pa govori o ruskem nacizmu, položaj svoje države primerja z judovskim holokavstom. V obeh primerih gre za propagandno zlorabo zgodovine.

Večkrat slišimo, da je ta vojna prva v Evropi po sedemdesetih letih. Ni tako, prvič doslej pa Evropska unija financira nakup in dostavo orožja napadeni državi. EU, Nato in ZDA v razmesarjeno Ukrajino pošiljajo plačance in orožje, z gospodarskimi in finančnimi sankcijami, z verbalnim nasiljem, omalovaževanjem, s propagandno informacijo ponižujejo Rusijo. Kako bomo lahko na tak način, brez diplomacjie, prišli do miru?

Spomniti moramo, da je EU že v prvih dneh spopada blokirala nekatere ruske medije in s tem v veliki meri omejila svobodo obveščanja v državah članicah. “Prepovedali bomo kremeljski medijski stroj v EU,” je februarja dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in dodala, da ruski mediji ne bodo več mogli širiti svojih laži za opravičevanje Putinove vojne, “razvijamo orodja za prepoved njihove strupene in škodljive dezinformacije v Evropi”.

Sprašujem se, ali smo Evropejci res nesposobni kritične presoje, ali so taka evropska “orodja” res potrebna ali so tudi to sredstva “sprejemljive” vojne propagande. Zdi se, da je njihov končni cilj vzpostavitev nekakšnega naddržavnega informacijskega aparata, ki ima nalogo izbirati novice, resnice in jih prikazati tako, da bodo prepričale čim več evropskih državljanov.

Ponos in junaštvo Ukrajincev nas ganeta. Ne preseneča nas njihov upor sovražniku. Junaški liki so nam všeč in potrebujemo jasno določenega sovražnika. Ukrajinski predsednik Zelenski je postal medijska zvezda, ker vztraja, ostaja na svojem mestu, Putina pa Biden imenuje “vojni zločinec, mesar, morilec, vodja paranoičnega režima”. Evropski mediji ga prikazujejo kot reinkarnacijo Hitlerja, Stalina, kot novega ruskega carja, njegovi avtokraciji pa nasprotuje demokratični Zelenski, predsednik države, ki je postojanka Zahoda pred ruskimi vrati. Papež Frančišek je v intervjuju za italijanski dnevnik dejal, da je “Natovo lajanje pred ruskimi vrati” po vsej verjetnosti razlog za Putinovo jezo in njegovo intervencijo v Ukrajini. Ob gledanju televizijskih oddaj in branju časopisov pa vse kaže, da je v Evropi prepovedano govoriti o širitvi Nata na Vzhod. Tisti, ki si upajo kaj kritičnega reči ali napisati, so takoj obtoženi “proputinizma”.

Trenutno vse kaže, da je prostora za diplomacijo vedno manj. V Rusiji vse pogosteje omenjajo spor z Natom in govorijo o medcelinskih raketah z jedrskimi bojnimi glavami – “samo ena od teh bi popolnoma uničila New York.” V Ukrajini zunanji minister Kuleba priznava, da so v prvih mesecih vojne šteli za zmago umik ruskih sil izven državnih meja (Krim in del Donbasa bi prepustili Rusiji), trenutno pa, “na podlagi vojaških uspehov in zahodne pomoči”, želi Ukrajina popolno ozemeljsko celovitost, vključno s Krimom in celotnim Donbasom.

Vojne ne bo kmalu konec. Kakšen bo izid krize, ki je vse težje rešljiva, je še vedno zelo težko napovedati. Ruska agresija na Ukrajino v sedanjost ni priklicala samo prizorov vojn, ki so zgodovinsko zaznamovale Evropo, ampak nas je spomnila, da še vedno živimo v času jedrskega orožja. Evropa se še naprej zapleta v igro velesil, ki jim ni mar izkoriščati drugih za boj proti ideološkemu in gospodarskemu nasprotniku. Medtem se vojna propaganda vsepovsod širi, njena žrtev pa ni samo resnica.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme