Beseda leta 2024 je genocid
Jezikovnica (197)
Najbrž ste že slišali, da je bila 7. januarja letos, kot že osem let pred tem, razglašena slovenska beseda leta 2024. Izbor besede leta organizira Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) iz Ljubljane, poleg besede leta pa v sodelovanju z Zvezo gluhih in naglušnih Slovenije razglasijo tudi kretnjo leta – ne pozabimo namreč, da je jezik gluhih oz. slovenski znakovni jezik vpisan v slovensko ustavo. Medtem ko je kretnja leta – mir – to kretnjo si lahko ogledate tudi v spletnem Slovarju slovenskega znakovnega jezika, je beseda leta njeno popolno nasprotje, in sicer – genocid.
In medtem ko je beseda mir domača beseda, je genocid tujka, čeprav ju druži, da obe poznajo tudi drugi jeziki, o čemer se lahko poučimo iz Slovenskega etimološkega slovarja Marka Snoja in Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) na portalu Fran. Tako je samostalnik mir beseda, dobro znana tudi v drugih slovanskih jezikih, kjer pomeni večinoma enako: ’stanje brez vojne’, edino v ruščini ima še pomen ’sveta’, iz miru pa je tvorjena tudi beseda vsemirje ’vesolje’, npr. svemir v srbščini in hrvaščini. Besedo genocid v pomenu, kot ga pozna SSKJ, to je ’načrtno uničevanje narodnostnih, rasnih ali verskih skupin’, uporabljajo tudi drugi sodobni evropski jeziki, iz katerih je slovenska različica genocid pravzaprav prevzeta: tako je v nemščini Genozid, francoščini génocide in angleščini genocide. Kot še piše v Slovenskem etimološkem slovarju, je genocid tvorjenka iz latinskega samostalnika genus oz. grškega génos ’rod, spol, pleme, vrsta’ in latinskega glagola caedere ’tolči, udarjati, sekati, ubiti’. Ob razglasitvi te besede za besedo leta 2024 (in ob vseh njenih omembah v medijih v povezavi z realnim vojnim dogajanjem v Gazi) sem se (spet) zdrznila, saj me tisti drugi, zadnji del besede (-cid) spomni na še eno skupino besed, ki so si po pomenu podobne, saj vse označujejo sredstvo za uničevanje. To je pesticid oz. biocid kot nadpomenka za skupine herbicidov (sredstva za zatiranje neželenih rastlin oz. plevelov), insekticidov (sredstva za zatiranje mrčesa) in fungicidov (sredstva za zatiranje glivičnih bolezni). Čeprav si brez mnogih pesticidov ne moremo predstavljati sodobne pridelave hrane, vemo, da so deloma ali v celoti škodljivi tako za naravo v širšem pomenu besede kot ljudi. Ne morem si kaj, da ne bi povlekla vzporednic: kot človek zatira plevel, mrčes ali rastlinsko glivično bolezen, tako z genocidom zatira sočloveka. Grozljivo …
Kot je razvidno še iz Sinonimnega slovarja slovenskega knjižnega jezika na portalu Fran, je domača sopomenka za samostalnik genocid “rodomor”, kar je dobesedni prevod novolatinskega samostalnika genocidium, vendar se v sodobnem slovenskem jeziku nekako ni prijela, po strukturi pa spominja na besedo “gladomor”, ki je Fran sicer (še) ne pozna, označuje pa umetno povzročeno lakoto v Ukrajini v 30. letih prejšnjega stoletja – to dogajanje je bilo tudi razglašeno za genocid. Je pa v Pravnem terminološkem slovarju, ki ga prav tako najdemo na portalu Fran, pomenska razlaga iz splošnega SSKJ še nekoliko razširjena, namreč ’kaznivo dejanje zoper človečnost, ki ga izvrši oseba, ki ukaže ali izvrši popolno ali delno uničenje kake narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine’.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
