Odgovor odbora AŠD Soče na izjave predstavnikov društev projekta SloVolley

Odbor AŠD Soča je na seji dne 10. oktobra 2026 obravnaval objavi v časopisih Primorski
dnevnik z dne 2. oktobra 2026 z naslovom Iz projekta SloVolley izključili Sočo in Novi glas
z dne 8. oktobra 2026 z naslovom SloVolley ohranja kot cilj B-ligo. Obravnaval je predvsem
izjave posameznih predstavnikov društev, ki sodelujejo oziroma so sodelovala pri projektu
SloVolley in je ugotovil, da kar danes lahko beremo na časopisih slovenske narodne
skupnosti v Italiji in slišimo v prispevkih družbe Rai, je le vrh ledene gore. Bistveno bolj ostre
in tudi žaljive obtožbe, so na društvo naslovili tako predsedniki ostalih društev
odbojkarskega projekta, kot tudi garant projekta, predsednik ZSŠDI-ja Ivan Peterlin, ki je s
svojim pismom tudi formalno podal izjavo o odstopu iz funkcije garanta projekta.
Ob dejstvu, da so ta pisma interne narave, je bil odbor mnenja, da jih trenutno ne objavi.
Dolžno pa se je odzvati na v medijih izrečene kritike, saj mora društvo zaščititi svoj ugled in
ugled svojih igralcev, sodelavcev ter navijačev.
Odbor uvodoma ugotavlja, da iz projekta SloVolley Soča ni izstopila in da do današnjega
dne ni prejela ne zapisnika ne nobenega uradnega sporočila s strani drugih društev, s
katerim bi bila Soča formalno obveščena o svojem statusu v projektu SloVolley.
V nadaljevanju je Odbor obravnaval posamezne navedbe iz člankov in ugotovil naslednje:
1. V članku, objavljenem v PD, je navedeno, da je sestanek sklical garant projekta SloVolley.
Odbor ugotavlja, da je Ivan Peterlin z uradnim dopisom odstopil z mesta garanta projekta
že 26. avgusta 2026. To dejstvo je pomembno za razumevanje formalnega položaja
sestanka, o katerem je govor v članku in posledično tudi o odločitvah, ki so bile na sestanku
sprejete in ki so formalno sporne.
2. Glede sestave ekip v letošnji sezoni in navedb, da naj bi AŠD Soča želela oblikovati lastno
ekipo, Odbor poudarja, da je takšna informacija pomanjkljiva in zato za javnost lahko
zavajajoča. Predsednik AŠD Soča Tomsič je namreč na skupnih sestankih projekta
SloVolley meseca maja predlagal Ambroža Peterlina za trenerja močnejše tekmovalne
ekipe, ki bi v okviru projekta SloVolley nastopala v C-ligi pod tekmovalno licenco AŠD Soča.
Organizacijsko in športno težišče te ekipe bi bilo na Goriškem. Predvideno je bilo, da bi se
ta ekipa imenovala SloVolley in da bi pri njenem vodenju in spremljanju sodelovali odborniki
treh društev: Soče, Olympie in Sloge Tabor. Upravni vidik pa bi pripadal Soči. Drugo ekipo
v C-ligi, registrirano pod tekmovalno kodo Olympije, bi sestavljali predvsem mlajši igralci
kategorije U19, pretežno s Tržaškega, zato bi bilo njeno težišče na Tržaškem. Zaradi pravil
odbojkarske zveze FIPAV, ki ne omogoča nastopanja dveh ekip pod isto tekmovalno kodo v
istem prvenstvu, pa je Soča dala predlog, da bi tretjo ekipo, ki je bila registrirana v C-ligi tudi
pod kodo Olympije, prepisali v D-ligo, kjer bi skupaj igrali vsi slovenski mladinci kategorije
U17, ki izhajajo pretežno z Goriškega. Zadnji predlog ni bil sprejet. Sledilo je srečanje
predstavnikov društev s trenerjem Peterlinom, na katerem so se odprla nova vprašanja glede
tekmovalnih pogojev za prvo ekipo, ki so jih Soči postavili predstavniki drugih društev in ki niso bili
dogovorjeni. Obenem je takrat prišlo tudi do grobih žalitev na račun predstavnikov Soče. Zato je AŠD

Soča v teh okoliščinah izrazila pripravljenost, da se odpove finančno prezahtevnemu projektu in
prevzame organizacijo šibkejše ekipe v okviru projekta SloVolley. Organizacijo močnejše ekipe pa je
prepustila Olympii oziroma Slogi Tabor. Takšno stališče pa ni pomenilo odstopa od skupnega projekta
ali namere po oblikovanju samostojne ekipe zunaj njegovih okvirov. Šlo je za predlog drugačne
razdelitve organizacijskih odgovornosti, ki bi upoštevala tako razpoložljive kadrovske vire kot tudi
finančne zmožnosti posameznih društev. AŠD Soča namreč ni želela prevzeti finančnega bremena
angažiranja in plačevanja zunanjih igralcev za nastopanje v C-ligi, če bi bil takšen model usmerjen
predvsem v čimprejšnje napredovanje v B-ligo. Društvo je namreč skladno s svojo linijo zagovarjalo
pristop, ki bi poleg tekmovalnih ciljev omogočal tudi dolgoročnejši razvoj igralcev iz slovenskih
odbojkarskih društev ter jim zagotavljal možnosti za vključevanje in uveljavljanje v skupnem
projektu. Razhajanje glede modela sestave močnejše ekipe z nakupom tujih igralcev je bilo torej
povezano z različnim pogledom na športne prioritete in finančno odgovornost, ne pa z željo Soče, da
bi se od projekta SloVolley oddaljila.
Pomembno je tudi, da je Soča organizatorjem močnejše ekipe izrecno izrazila pripravljenost, da
stopijo v stik z njenimi igralci, obenem pa igralcem prepustila svobodno odločitev, ali se želijo
pridružiti močnejši ekipi SloVolley. Da ta možnost ni ostala zgolj načelna, potrjujejo tudi srečanja
med trenerjem močnejše ekipe in nekaterimi igralci AŠD Soča. Ta dejstva so pomembna pri presoji
izjav predsednika Hledeta, objavljenih v Novem glasu, da naj bi Soča svoje igralce spodbujala, naj
ostanejo v domači ekipi, namesto da bi se pridružili skupni ekipi SloVolley. Zgoraj opisana dejstva
jasno izpodbijajo izjave predsednika Olympie. Soča je namreč vedno podpirala možnost
neposrednega stika med organizatorji močnejše ekipe in svojimi igralci ter svojim igralcem ni nikoli
omejevala svobode odločanja glede nadaljnje športne poti. Odbor zato zavrača prikaz dejstev oz.
interpretacijo, po kateri naj bi Soča želela oblikovati lastno ekipo in zadrževati svoje igralce zunaj
skupnega projekta.
3. V članku v PD so navedene tudi kritike predsednika Olympie glede delovanja AŠD Soča,
ki naj ne bi promovirala projekta Slovolley na svojih družbenih omrežjih. Odbor spominja, da
je bilo v sezoni 2025/26 v okviru upravljanja vseh sredstev za katera so prispevala vsa
društva projekta SloVolley, namenjenih tudi 1.268 EUR za promocijo. Ta sredstva je
upravljala Olympia. Pričakovati bi bilo, da bi na podlagi ravno teh sredstev Olympia skrbela
za ustrezno promocijo projekta Slovolley v celoti, vključno z B-ligo. Kritika na račun
delovanja skupine SočaL, ki upravlja socialna omrežja AŠD Soče na prostovoljni ravni in v
duhu zastonjskosti, je zato milo rečeno nekorektna. Glede tega, kaj morajo vzklikati navijači
Soče med tekmami, pa je vsak komentar odveč.
4. Odbor se je opredelil tudi do navedb, da naj bi AŠD Soča delovala na račun projekta
SloVolley. Pri tem odbor opozarja, da je AŠD Soča stalno zagovarjala stališče, da se
namenska sredstva za projekt SloVolley, uporabljajo za celotno vertikalo projekta in ne
samo za njegovo najmočnejšo ekipo. Odbor posebej opozarja na način financiranja
projekta v sezoni 2024/25, ko je bil izredni prispevek namenjen izključno društvoma, ki sta
upravljala prvo ekipo (Oympii in Slogi Tabor). V sezoni 2025/26 pa je AŠD Soča, ki je v
projektu tedaj predstavljala »špico«, vztrajala, da finančna podpora mora biti usmerjena v
financiranje celotne vertikale in vseh društev, tudi tistih, ki trenutno v okviru italijanske
odbojkarske zveze Fipav nimajo formalno registriranih svojih ekip v nobenem prvenstvu, ker

samo na tak način lahko strukturno širimo odbojkarsko gibanje v zamejskem prostoru. Do
take bolj demokratične delitve sredstev je v lanski sezoni tudi prišlo.
5. Glede izjave Sandra Corve o sodelovanju med društvi v projektu SloVolley, odbor
ugotavlja, da je stvari potrebno presojati tudi v luči konkretnih dogodkov. Zato ga spominja,
da je bil v letu 2024 podpisan pravilnik, ki je izrecno predvideval brezplačno izposojanje
igralcev med društvi, kljub temu pa je društvo Val s formalnim elektronskim sporočilom
(pec) od društva Soče zahtevalo odškodnino za igralca, ki že več let ni igral pri Valu. Pri tem
velja omeniti še, da v okviru ZSŠDI-ja sam predsednik Vala, kot je bilo izpostavljeno na sejah
SloVolleya, projekta o združeni ekipi SloVolley ni podprl. V tem primeru veljajo očitno
različna merila.
6. Kar se pa izjave Valentina Juretiča tiče, Odbor ugotavlja tudi, da je AŠD Soča v okviru
sodelovanja pri projektu SloVolley društvu Naš Prapor poleti 2023 prepustila osem igralcev,
s katerimi je igralo edino mladinsko prvenstvo v zadnjih letih. Odbor obenem spominja, da
je društvu Olympia v sezoni 2023/24 poskrbela trenerja in igralce, ki so redno trenirali v
Sovodnjah in so nastopali v prvenstvu U13 3×3 pod imenom Olympia. Tudi ta podatek je
pomemben pri presoji javnih izjav o pripravljenosti Soče za sodelovanje in o njenem odnosu
do skupnega projekta.
7. Glede sodelovanja na področju mladinskih ekip Odbor nadalje ugotavlja, da letos ni bil
izveden skupni sestanek za koordinacijo mladinskih moštev. Razlogi, zaradi katerih so se
ostala društva odločila, da se sestanejo brez Soče, nam niso znani. AŠD Soča vsekakor
spoštuje odločitve ostalih glede organizacije njihovega mladinskega dela. Treba pa je
poudariti, da društvu, ki na koordinacijski sestanek ni bilo povabljeno, ni mogoče pripisovati
odgovornosti za to, da do sodelovanja ni prišlo. Če ni bilo niti poskusa skupnega
usklajevanja, odgovornosti za neuresničeno sodelovanje ni mogoče prevaliti na AŠD Soča.
8. Odbor se je seznanil tudi z izjavo predsednika Hledeta, da bo projekt SloVolley nadaljeval
delo in da se bo igralski kader odslej iskal med štirimi društvi namesto med petimi. Pri tem
Odbor opozarja, da je letošnja sestava prve ekipe projekta Slovolley le v manjši meri odraz
igralskega kadra in dela slovenskih zamejskih društev. Z vprašanjem, koliko od vseh igralcev
vrhunske ekipe je zraslo v okviru zamejskih društev, oz. v kakšni meri tak sestav odraža
slovensko odbojko v Italiji, naj se ukvarjajo tisti, ki skrbijo za delitev sredstev za izvajanje
športnih programov v zamejstvu v slovenskem jeziku. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je
projekt SloVolley brez AŠD Soča osiromašen.
Z ozirom na nastalo situacijo bo Odbor budno spremljal razvoj dogodkov v upanju na
pozitivni razplet, drugače bo prisiljen ustrezno zaščititi ugled in delovanje društva in v tem
smislu tudi postopati.