Če mladim privzgojimo ljubezen do petja, bo naše delo obrodilo sadove

Damijana Čevdek Jug o projektu, ki združuje petje, molitev, druženje in vzgojo novih cerkvenih pevcev

Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica je že tretje leto zapored pripravilo oratorij za mlade cerkvene pevce v Žabnicah. Teden petja, molitve, prijateljstva in druženja je postal pomembna priložnost za vzgojo novih generacij pevcev, ki bodo nekoč oblikovali glasbeno življenje naših župnij. O letošnji izvedbi, delu z mladimi in prihodnosti projekta smo se pogovarjali s predsednico ZCPZ Damijano Čevdek Jug.

Za vami je že tretji oratorij za mlade cerkvene pevce v Žabnicah, ki je potekal od 13. do 18. julija. S kakšnimi občutki ste sklenili letošnji teden?

Letošnji oratorij smo kot prejšnji leti zaključili z občutkom hvaležnosti, veselja in velike medsebojne povezanosti. Ob koncu tedna smo se še bolj zavedali, da oratorij ni le projekt, ki ga pripravimo in izvedemo v nekaj dneh, ampak je poslanstvo, ki ga živimo vse leto. Voditelji oratorija verjamemo, da z njim ne ustvarjamo le lepega tedna za mlade, temveč vlagamo v prihodnost, v osebnostni, duhovni in glasbeni razvoj mladih pevcev.

Teden v Žabnicah je hkrati zaključek dela, ki smo ga opravljali skozi preteklo leto, in začetek novega obdobja, novih idej, srečanj in priprav. Prav ta kontinuiteta ter vezi, ki se med nami spletajo, dajejo oratoriju poseben pomen in nas vsako leto znova navdihujejo za nadaljnje delo.

Kako bi opisali letošnjo skupino mladih pevcev?

Letošnjo skupino so večinoma sestavljali pevci, ki so sodelovali v Oratorijskem zboru že lani, pridružilo pa se je tudi nekaj novih. Skupina je zelo živahna, hkrati pa spoštljiva, vedoželjna in pripravljena sodelovati. Mlade pevce odlikuje velika pripravljenost, da vložijo trud v pevsko delo, obenem pa tudi odprtost za vsebine, ki jih oratorij prinaša, tako glasbene kot duhovne. Prav ta pripravljenost za učenje, rast in medsebojno sodelovanje je ena najlepših vrednot naših mladih pevcev.

Med udeleženci so mladi iz različnih župnij. Kaj želite, da pevci odnesejo s seboj tudi v svoje domače župnije?

V Oratorijskem zboru pojejo otroci iz vseh slovenskih goriških župnij, od Brd do Krasa. Želimo si, da bi mladi pevci odnesli v svoje župnije predvsem veselje do petja ter tako s svojimi darovi bogatili delovanje župnijske skupnosti. Obenem upamo, da bodo s svojim navdušenjem pritegnili tudi vrstnike ter jih spodbudili ne le k petju, temveč tudi k drugim oblikam sodelovanja v župniji, kot so branje Božje besede, ministriranje in aktivno vključevanje v življenje Cerkve.

Kako so potekali dnevi v Žabnicah? Kakšen je bil ritem oratorijskega tedna?

Ritem oratorijskega tedna je bil zelo razgiban in je povezoval glasbeno izobraževanje, duhovno rast ter prosti čas. Polovico dneva smo namenili pevskim vajam, drugi del dneva pa smo namenili srečanjem, ki sta jih vodila pater Jan Cvetek in katehistinja Andrejka Hlede. S patrom Janom so pevci spoznavali različna obdobja cerkvenega leta, z Andrejko pa so spoznali vse štiri dele rožnega venca. Z veseljem smo opazovali, kako zbrano in spoštljivo so mladi molili, kar je v današnjem času še posebej dragocena izkušnja. Vsak je tudi izdelal svoj rožni venec.

V Žabnicah smo dan začeli s sveto mašo, ki smo jo obhajali v gozdu pred kočo. Ta miren začetek dneva je mlade povezal med seboj in jih pripravil na dan, ki je bil pred nami.

Novost letošnjega oratorija je bila orgelska delavnica pod vodstvom ljubljanskega stolnega organista Gregorja Klančiča. Dva dni je v cerkvi sv. Egidija v Žabnicah delal z manjšo skupino deklet in Martino Hlede. Nekatere udeleženke so svoje znanje nadgrajevale, druge pa so orgle spoznale prvič. Veseli nas, da smo mladim lahko ponudili tudi stik s tem pomembnim cerkvenim glasbilom.

Potekala je tudi delavnica kitarskih akordov, ki jo je že drugo leto zapored vodila kitaristka Marja Feinig. Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini. Bolj izkušeni kitaristi so že spremljali zbor pri sveti maši, začetniki pa so osvojili prve akorde in pokazali navdušenje ter napredek.

Na oratoriju damo velik poudarek tudi skupnemu druženju. Ves prosti čas so mladi preživljali v čudoviti naravi okoli koče. Prostor pred kočo je postal kraj srečevanja, pogovorov, nogometa in odbojke ter številnih spontanih iger. Zanimivo je bilo, da niso iskali časa za zadrževanje v sobah.

Oratorij je prostor brez mobilnih telefonov, zato imajo mladi priložnost, da svoj čas namenijo pristnim pogovorom, igri in sklepanju novih prijateljstev. V času, ko digitalne naprave pogosto nadomeščajo osebne stike, se nam zdi to zelo pomembna vrednota.

Posebno doživetje letošnjega oratorija je bil tudi celodnevni izlet h kapeli Zita. Iz Ovčje vasi smo se podali na približno dveurni vzpon, ki ga je večina mladih z veliko dobre volje in brez težav premagala. Na vrhu nas je pričakal čudovit travnik s kapelo, kjer smo obhajali sveto mašo, ki jo je daroval p. Jan. Maša na prostem, obdana z veličastno naravo, je bil eden najlepših trenutkov celotnega tedna. Po maši nam je gospod Valerio Lister s patrom Janom in našo kuharico gospo Zdenko Budin pripravil kosilo na prostem. Preostanek dneva smo preživeli v sproščenem vzdušju.

V soboto dopoldne smo v Žabnicah imeli še zaključno sv. mašo. Skoraj cel teden nas je spremljalo lepo sončno vreme, za kar smo posebno hvaležni, saj so bile vremenske napovedi precej negotove.

Oratorij torej združuje petje, molitev, druženje in igro. Zakaj se vam zdi prav ta preplet pomemben pri delu z mladimi?

Voditelji oratorija smo prepričani, da se petje in duhovno poglabljanje ter igra in druženje dopolnjujejo med seboj. Z molitvijo poglabljajo vero, s petjem razvijajo svoje glasbene sposobnosti, disciplino in sodelovanje, skozi igro in druženje pa se poglabljajo prijateljstva, medsebojno spoštovanje in sprejemanja drug drugega.

Kako izbirate repertoar za Oratorijski zbor? Kako pomembno se vam zdi, da mladi spoznavajo domačo glasbeno ustvarjalnost?

Izbira repertoarja je za Oratorijski zbor zelo pomembna, zato jo z Martino Hlede vedno pripravljava skupaj. Ker se zbor med letom srečuje približno enkrat mesečno, morava v tednu oratorija pripraviti program, ki ga bodo mladi prepevali vse leto pri različnih bogoslužjih, pri svetih birmah in drugih slovesnostih.

Letos sva si zadali dva glavna cilja. Prvi je bil, da se mladi naučijo čim več preprostih cerkvenih pesmi, ki jih verniki pojejo v skoraj vseh naših župnijah. Veseli naju, da so jih mladi z velikim navdušenjem sprejeli in jih zelo hitro usvojili. Čeprav so jih mnogi že poznali, je bilo nekaj posebnega, da so jih zdaj zapeli kot zbor, tudi večglasno.

Drugi cilj je bil utrjevanje triglasnega petja. Pri tem so nam bili v veliko pomoč kanoni, ki so jih mladi zelo vzljubili. Lotili smo se tudi zahtevnejše triglasne skladbe Sing Alleluia, ki so jo pevci z velikim trudom in zavzetostjo pripravili in že izvedli pri sveti maši. Ob tem nismo pozabili niti na ritmično duhovno glasbo, pri kateri so se lahko vključili tudi naši mladi kitaristi.

Posebno veselje nam je prinesla letošnja novost. Dva pevca sta namreč že mutirala, zato smo se lahko preizkusili tudi v štiriglasnem petju. Izvedli smo kanon Soli Deo Gloria in Lepa si, lepa si roža Marija. Navdušenje ni bilo opazno le pri fantih, ki sta pela moški glas, temveč v celotnem zboru. Mladim pevcem je bila to dodatna spodbuda za nadaljnje pevsko napredovanje.

Mladim smo želeli predstaviti različne glasbene sloge, vendar je bil poseben poudarek na kakovostni slovenski cerkveni glasbeni dediščini. Prepričani sva, da je pomembno, da jo mladi spoznajo, vzljubijo in jo nato ponesejo tudi v svoje domače župnije.

Ob glasbi ima pomembno mesto tudi duhovna rast. Kako ste letos nagovorili mlade na tem področju?

Duhovna rast je eden izmed temeljnih stebrov našega oratorija. Verjamemo, da mladim ni dovolj ponuditi le glasbenega znanja, temveč tudi prostor, kjer lahko poglabljajo svojo vero in rastejo kot osebnosti.

Kot predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica pogosto poudarjate pomen vzgoje novih generacij pevcev. Kako pomemben je ta projekt za prihodnost cerkvenega petja na Goriškem?

Ko smo spomladi leta 2024 začeli razmišljati o oratoriju, je bila naša želja preprosta – mladim ponuditi teden petja, druženja in vere. Ob tem pa smo se zavedali tudi dejstva, da se cerkveni zbori starajo in da je mladih pevcev vse manj. Zato smo želeli ustvariti prostor, kjer bi mladi vzljubili cerkveno petje in začutili, da je tudi zanje mesto na cerkvenem koru.

Po treh letih lahko z veseljem ugotavljamo, da je oratorij prerasel naša prvotna pričakovanja. Ne gre več le za poletni teden, temveč za dolgoročen vzgojni projekt. Največje veselje nam prinaša dejstvo, da mladi po oratoriju sami pristopajo k svojim župnijskim zborovodjem in prosijo, da bi lahko peli v domačem cerkvenem zboru. Tega od njih nikoli nismo zahtevali. Želja je zrasla iz njihove lastne izkušnje in navdušenja nad cerkvenim petjem.

Verjamemo, da bodo prav ti mladi postopoma postali nova generacija cerkvenih pevcev. S svojim navdušenjem bodo pritegnili tudi vrstnike. Nekateri bodo morda nekoč spremljali bogoslužje kot organisti, drugi vodili zbore. To je naše največje upanje.

Ne vzgajamo le pevcev za en oratorijski teden, ampak gradimo temelje za prihodnost cerkvene glasbe na Goriškem. Če bomo mladim znali privzgojiti ljubezen do petja in služenja v Cerkvi, bo naše delo rodilo sadove še vrsto let.

Se danes mlade še da navdušiti za cerkveno petje? Kaj jih po vaših izkušnjah najbolj pritegne?

Po svojih izkušnjah lahko z gotovostjo rečem, da se mlade še vedno da navdušiti za cerkveno petje. Najbolj jih pritegneta kakovostno glasbeno delo in dobra družba. Pomembno jim je, da se v skupini počutijo sprejete, da radi prihajajo na vaje in da s svojim petjem dejavno sodelujejo pri bogoslužju. Ko začutijo, da je njihov prispevek dragocen, se rodi tudi želja, da bi vztrajali in peli v domačem cerkvenem zboru.

Pri organizaciji sodeluje veliko ljudi. Komu bi se ob tej priložnosti posebej zahvalili?

Za uspešno izvedbo oratorija stoji veliko ljudi, zato je težko izpostaviti le posameznike. Najprej gre iskrena zahvala upravnemu odboru Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica, kjer nastajajo zamisli in načrti za ta projekt, ter tajništvu združenja.

Posebna zahvala gre ekipi voditeljev – Andrejki Hlede, Martini Hlede in patru Janu Cvetku. Skupaj že tretje leto ustvarjamo program, v katerega vsak vlaga svoje strokovno znanje, čas in veliko ljubezni do mladih. Zahvaljujem se tudi animatorkam Sofiji Buna, Luciji Bandelj in Marti Jug, ki so bile vedno pripravljene priskočiti na pomoč, ter naši kuharici Zdenki Budin. Na koncu pa gre moja največja zahvala mladim pevcem. S svojo vedoželjnostjo, vztrajnostjo, spoštljivostjo in veseljem do petja dajejo temu projektu pravi smisel.

Ste že začeli razmišljati o prihodnjem oratoriju? Imate za prihodnjo sezono že kakšne nove načrte ali želje?

Čeprav smo letošnji oratorij šele sklenili, misli že uhajajo k prihodnjemu. Ker je oratorij postal celoletni projekt, priprave na naslednjo izvedbo pravzaprav stečejo takoj po zaključku prejšnje. Želja vseh nas je, da bi ohranili kakovost programa, mladim ponudili nove vsebine ter jih še naprej navduševali za cerkveno petje, služenje v župniji in medsebojno prijateljstvo. Če bomo pri tem uspeli navdušiti še kakšnega mladega pevca, organista ali prihodnjega zborovodjo, bomo vedeli, da naše delo prinaša sadove.

Klikni in preberi tudi pogovor s patrom Janom Cvetkom – Petje kot molitev, ne le glasbena dejavnost