Ali ste pripravljeni na neuspeh?
Knjigosnedki (51)
V sodobnem svetu, ko se vsi pehamo za uspehom, je bila knjiga, ki sem jo našla med predlogi za poletno branje, prav osvežujoči dih. Namesto da bi iskali vedno samo najboljšo verzijo sebe, nam Esad Babačić ponuja možnost, da enostavno živimo, ne da bi se pehali, pri tem pa se prepuščamo temu, kar so Rimljani poimenovali otium – užitek brezdelja, pri katerem pa so možgani še vedno aktivni in razmišljajo. In ravno ta otium, v nasprotju z negotium, ki je za antični svet označeval delo in produktivnost, a tudi politiko in javno življenje, se je v modernem času izgubil, Babačić pa si ga vzame, z vso pravico. Še dobro, da je bil njegov Priročnik za neuspešne na seznamu za akcijo Primorci beremo, saj bi verjetno v nasprotnem primeru trajalo dlje, da bi se odločila zanj. Mimogrede, toplo priporočam, da se udeležite bralne akcije za odrasle, ki praznuje letos že 20. izvedbo.
Branje me je prepričalo že po prvih straneh. Gre za preplet razmišljanja in poezije z navedbo kakovostnih literarnih del in nostalgičnim (ali pa ne) vpogledom v punk besedila 80. let. Teme so raznolike in raznovrstne, a vse imajo skupni imenovalec: neuspeh. “Umetna inteligenca ne bo nikdar tako uspešna, kot sem lahko jaz neuspešen. Ni šans. Kaj pa ona ve, kaj je pravi, pristen slovenski paradoks? Ali ironija?”
Avtorjevo pisanje je iskreno, neposredno, direktno, duhovito, ironično in sarkastično. V bralcu ne pusti le bežnega vtisa. Tudi ko piše o temah, ki so se jih že dotaknili drugi veliki avtorji, ne izpade prisiljeno ali narejeno. Ni namreč prvi avtor, ki se dotakne vprašanja bistva življenja ali njegovega zaključka – na misel mi pride učna ura italijanščine na nižji srednji šoli in Vergova novela La roba. Seveda ni Babačić prva oseba, ki ti to pove, pa vendar dobro dene, da se kdaj spomnimo na to. “Vse, prav vse se prodaja in vsi, prav vsi se prodajamo – brez konsekvenc. Saj na koncu nam bo vsem uspelo, o tem ni nobenega dvoma. Ko pravim, da nam bo na koncu vsem uspelo, mislim na končni izlet; vsi bomo šli na končni izlet: eni z večjimi, drugi z manjšimi sendviči, četudi si je kdo vmes kupil celo tovarno sendvičev ali ustvaril lastno verigo toplih sendvičev. Nič od tega ne bo več štelo. Za vsakega od nas bo ta izlet končni in tudi dokončni.”
Ko razmišlja o neuspehu, se dotakne tudi etičnih vprašanj, pa tudi vprašanja privilegija, čeprav ga ne poimenuje tako, zanj so to “sinovi sreče, ki so se samo rodili in zdaj živijo, kar jim je bilo podarjeno. Njihov edini napor je premagovati slabo vest in se skrivati za namišljenimi problemi, ki jih tarejo v vsakdanjem življenju. Za razmišljanje so drugi.”
Mogoče sem bila pri tem svojem pisanju tudi jaz neuspešna, a Esad Babačić pa je vendarle uspešen: bralca predrami iz mrtvila, navrže mu misli in ideje, kot da bi rekel ‘no, saj je že skrajni čas, da se malo predaš razmišljanju in ovržeš to večno gnanje za uspehom’. Če ste pričakovali, da boste iz tega priročnika odnesli recept in definicijo neuspeha ali uspeha, ste se seveda zmotili. S to knjigo ste stopili v umetniški vrtinec, ki vas bo posrkal vase.
