Zaprto zaradi dopusta

Jezikovnica (186)

Ne, ne bojte se, da zaradi dopusta ne bi napisala Jezikovnice. Za naslov tokratne Jezikovnice pa sem si nalašč izbrala poved, ki jo v obvestilih pogosto preberemo ravno v teh poletnih mesecih, ko se različni lokali, trgovine, delavnice itd. vsaj za nekaj časa zaprejo, da lahko lastniki oz. zaposleni odidejo na zasluženi letni dopust. Po navadi gre za krajše obdobje, kakšen teden ali dva, kar v obvestilu tudi piše, do katerega datuma torej bo zaprto. Čisto druga pesem pa je, ko preberemo, da je “zaprto do nadaljnjega” (po navadi piše: do nadaljnega, torej samo z enim j, kar ni pravilno), to namreč pomeni, da se ne ve, kdaj bo spet odprto, ker imajo lastnik ali zaposleni kakšno težavo, še zlasti zdravstveno ali finančno, kar vsi obžalujemo.

Zakaj tokrat toliko dolgovezim? Nakazati želim, da se bom danes lotila odgovorov na vprašanja, zakaj “zaprto”, ne pa “zaprtje”, kaj pomeni letni dopust (pomenska razlika med pridevnikoma letni in poletni) in da je prav “nadaljnji”, ne pa nadaljni.

Zanimivo je, da v knjižni slovenščini rabimo prislov “zaprto”, ko želimo obvestiti javnost, da bo nekaj zaprto, ne pa samostalnika “zaprtje”. Tako bo v obvestilih pisalo, da je nekaj zaprto zaradi dopusta, bolezni itd. (npr. na vratih zdravstvene ambulante ali na njeni spletni strani: “Zaprto ob sredah”) ali pa bo spol izražen s povedkom oz. t. i. povedkovim določilom: “Ambulanta je ob sredah zaprta.” Ob samostalniku “zaprtje” pomislimo namreč na drugi pomen te besede, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika razložen takole: “neobičajno redko, težavno iztrebljanje”, imenovano tudi zapeka, zaprtost in obstipacija. Seveda se samostalnik “zaprtje” rabi tudi v pomenu omejitve delovnega časa ali ukinitve česa, npr. “zaprtje trgovin ob nedeljah” ali “zaprtje meje”, česar se zaradi epidemije covida-19 še prav dobro spomnimo, vendar se samostalnik zaprtje ne rabi v obvestilih, kot sem jih navedla prejle.

Letni dopust je po definiciji iz zakonodaje pravica delavca, da določeno število dni ne dela, da ni na delovnem mestu, zmotno pa je misliti, da “letni” pomeni “poletni”, ker smo na dopustu pač največ in največkrat poleti. Pridevnik letni v pomenu poletni je pač že zastarel, dediščina nekdanje tesne bližine s srbohrvaškim jezikom, kar kažejo tudi primeri iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika: “vroči letni meseci” in “letna obleka” – za vse to pač v sodobni slovenščini rabimo izraz poletni. Zanimivo pa je, da se v hrvaškem jeziku, ravno obratno v primerjavi s slovenskim, za dopust rabi pogovorni samostojen izraz “godišnji”, torej letni. Če smo mi na “dopustu”, ko smo na letnem dopustu, so Hrvati na “godišnjom”, ko so na godišnjom odmoru.

Neprimerno, ker je tudi po malem zastarelo in skrajno birokratsko, je rabiti zvezo “koristiti dopust”, ker imamo na voljo druge glagole, npr. porabiti, izrabiti, izkoristiti. Zveza “izkoristiti kaj” namreč še zdaleč ni pomensko enaka zvezi “koristiti kaj”.

In še “nadaljnji”. S tem pridevnikom je kar križ. Bodite pozorni, ko boste naslednjič naleteli na zaprta vrata, ali na njih piše: do “nadaljnjega” ali do “nadaljnega”. V večini primerov bo tako, kot sem zapisala v zadnjem primeru, in sicer zato, ker imamo težave z določitvijo, kdaj je “dodatni” j ustrezen, kdaj pa ne. Tudi pridevnik “življenjski” je podobno trd oreh, medtem ko drugega j v pridevniku knjižni ali samostalniku knjižnica ni. Prav je torej z dvema j: nadaljnji in življenjski, in z enim j: knjižni in knjižnica.

Želim vam, da v poletnih mesecih, pa če boste na letnem (ne poletnem) dopustu ali ne (ne boste “koristili” dopusta), do nadaljnjega (ne nadalnjega) čim večkrat zavijete v knjižnico (ne knjižnjico), tudi tako se namreč krepi pravilna raba knjižnega (ne knjižnjega) jezika.

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.