Materialna in duhovna pomoč bližnjemu
Vera brez del je prazna, uči Sveto pismo. Pred 400 leti je te besede udejanjil sveti Vincencij Pavelski in rodilo se je gibanje Vincencijevih konferenc, ki je svoje poslanstvo namenilo najšibkejšim členom družbe. Vincencijanska karizma se je v prvih povojnih letih razvila tudi na Tržaškem (nekoliko kasneje še na Goriškem), kjer se je 8. januarja 1947 na pobudo profesorice in ravnateljice Laure Abrami zbralo osem deklet. 70-letnico delovanja je Vincencijeva konferenca iz Trsta praznovala v nedeljo, 1. oktobra, pri Novem svetem Antonu v tržaškem mestnem središču.
Člani in prijatelji Vincencijeve konference so se najprej zbrali v cerkvi, kjer je bil slovesen blagoslov. Čestitke in zahvalo za nesebično poslanstvo je v imenu tržaškega nadškofa Crepaldija, ki je bil zaseden na pastoralnem obisku, izrekel škofov vikar za Slovence v Trstu Anton Bedenčič, molitveno srečanje pa je vodil duhovni asistent Vincencijeve konference Klemen Zalar.
Pel je združeni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom Edija Raceta ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča.
Praznovanje se je nadaljevalo v sosednjih župnijskih prostorih. Poslanstvo in delo tržaške veje Vincencijeve konference je opisala njena predsednica Ivica Švab in poudarila, da je še potrebna materialna oskrba bližnjega v stiski, a da sta človeška bližina in duhovna pomoč v današnjem svetu prav tako potrebni. Omenila je starejše, ki se spopadajo z osamljenostjo, za odrasle pa redno prirejajo rekreativna in kulturna srečanja, poučne izlete ter duhovne poglobitve. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
MR
