Skrivnost uspeha je v kakovostni ponudbi
V tednih, ko je jesen začela trkati na vrata in naznanjati novo “delovno” sezono, so se k delu spravile tudi vse naše ustanove. Na kulturni ravni igra v naši skupnosti zelo pomembno vlogo Kulturni center Lojze Bratuž, eden od dveh hramov slovenske kulture v Gorici. Sezona 2013-14 se tako uradno odpira v teh dneh. S predsednico KCLB Franko Žgavec smo se pogovorili o pobudah v novi sezoni, ki je nastala ob ugodnejši finančni predpostavki kot lanska. Ob pregledu kulturnih prireditev, ki nas čakajo na drevoredu 20. septembra v Gorici, je beseda tekla tudi o pomenu kulture in njene vloge za našo narodno skupnost v tem trenutku.
Lanska sezona je bila za Kulturni center Lojze Bratuž (KCLB) jubilejna, 50. sezona. Ko danes vstopamo v novo sezono in lahko pogledate na celotno delovanje lani, kakšen je obračun?
V lanski sezoni smo praznovali 50. obletnico neprekinjenega delovanja. Zadovoljni smo z uspehom prireditev, ki smo jih organizirali. Pripravljamo še dokumentarec, ki bo uresničen v kratkem. V letošnjem poletju smo priredili tudi vrsto večerov pod lipami, ki so zbudili veliko zanimanje. Odziv publike je bil pozitiven. Ob tem bi rada nekaj dodala. Naš dnevnik je vsakič poročal tudi o številu prisotnih. To se navadno ne dogaja: zato bi bilo lepo, da bi tako natančno poročal tudi o udeležencih na vseh drugih prireditvah. Ocene o prisotnih poslušalcih so bile namreč opravljene na podlagi osebne presoje in niso prikazovale realnega stanja.
KCLB je skozi sezono priredil še vrsto dogodkov, vezanih na redno delovanje, višek vsega pa je bila opereta Pomladanska parada v režiji Jožeta Hrovata in pod dirigentsko paličico Hilarija Lavrenčiča. Hvaležni smo vsem, ki so nam pomagali pri njeni uresničitvi. Posebej zanimiva in pozitivna je bila prireditev “Pozdrav poletju”, ki smo jo organizirali v sodelovanju z drugimi goriškimi ustanovami v parku Coronini. Takrat so v Gorici zapeli pevci svetovno uveljavljenega zbora Perpetuum Jazzile. Upam, da se bo pobuda ponovila, ker je bilo sodelovanje v tem primeru zgledno. Edina negativna nota v lanski sezoni je bil finančni vidik: slovenske javne ustanove so bile v letu 2012 prikrajšane za 20 odstotkov predvidenih sredstev.
Javni prispevki iz naslova zaščitnega zakona, ki so bili lani zmanjšani, so bili letos “poravnani”, tako da so vse primarne ustanove pridobile občutno močnejšo finančno podporo kot lani. To velja tudi za KCLB. Koliko lažje dihate zaradi tega?
Sredstva so bila nakazana julija: dobili smo tudi tisti odstotek, ki smo ga lani pogrešali. S tem smo lahko poravnali zaostale račune. To je nedvomno dodaten kisik za naše delo, ki se bo, upam, lahko vrnilo v tirnice normalnosti.
Kaj torej lahko pričakujemo v prihajajoči sezoni, tudi glede na “dodaten kisik”?
Dne 31. avgusta smo odprli fotografsko razstavo 6 goriških fotoklubov. Okvirno redno delovanje poteka na razstavnem področju; tukaj so koncertna sezona, gledališki abonma in gledališke predstave za otroke v sklopu Goriškega vrtiljaka, pripravljamo pa tudi vrsto predstavitev knjig. Vse te pobude nastajajo najpogosteje v sodelovanju z drugimi goriškimi ustanovami, s Katoliško knjigarno, z galerijo Ars in s krožkom Anton Gregorčič ter drugimi. V zadnjih dveh letih smo uvedli tudi redna predavanja “Za utrjevanje duha” v sodelovanju s štandreško dekanijo. To so ustaljeni programi, ki jih uresničujemo vsako sezono.
Začnimo pri koncertni sezoni, ki velja nekako za krono vašega delovanja. Prvi koncert, kot je znano, bo že v petek v sklopu Kogojevih dni. Kaj še ponujate v letošnji sezoni?
V sklopu Kogojevih dni bomo v petek, 20. septembra, imeli v gosteh Ljubljanski godalni kvartet in klavirski duo Dekleva. Na našem odru bomo v naslednjih mesecih imeli pianista Aleksandra Gadžijeva: letos namreč odhaja v Salzburg na izpopolnjevanje. Zdi se nam prav, da ob slovesu pozdravimo našega talentiranega pianista in prejemnika številnih priznanj. Predvsem pa se nam zdi prav, da tako podpiramo naše talente.
Kaj pa božični koncert?
Prirejamo ga s svojimi močmi v sodelovanju naših zborov in orkestra. Ker se o tem še dogovarjamo in ga šele oblikujemo, ne morem povedati kaj dosti več. Bistveno pa je, da bo šlo za lastno produkcijo.
Kaj pa po novem letu?
Januarja naj bi pri nas gostovala vokalna skupina Jazzva, ki je bila nagrajena na letošnjem tekmovanju C. A. Seghizzi; izvaja pa sodobno glasbo in slovenske priredbe. V sodelovanju s Prijatelji Izraela prirejamo gostovanje Carmina Slovenica s projektom Tehilim v goriški sinagogi. Ta koncert bo najverjetneje marca ali aprila. Vezna nit celotne koncertne sezone bo torej zborovska in vokalna glasba.
Gre dejansko za tip glasbe, ki je najbližji vaši ciljni publiki…
Ja, zborovska glasba se v našem prostoru še najbolj obrestuje in ustvarja največje zanimanje. Prav zaradi tega smo se usmerili tudi v skupni božični koncert: iz izkušenj lahko povem, da si takih projektov želijo naši ljudje, tudi tisti, ki sodelujejo in nastopajo. Gre za sodelovanje v našem prostoru, ki vedno zelo učinkovito deluje na povezovanje naših ljudi, vključno z nastopajočimi. Delo je sicer naporno, a se obrestuje: k tem pobudam namreč vsakič z navdušenjem pristopajo tudi mladi. Tukaj spoznavajo nove ljudi, ustvarjajo se prijateljske vezi, utrjuje se družba.
Še en segment vašega delovanja so fotografske razstave. Omenili ste že razstavo 6 fotoklubov. Kaj nas še čaka na tem področju?
Razstavljali bomo dela slikarja Teda Kramolca, ki je živel in ustvarjal v Torontu in bil med nominiranci za nagrado Kresnik. Umetnik Kramolc je umrl pred nekaj dnevi. To je razstava, ki nastaja v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka. V sodelovanju s Kulturnim domom bomo spomladi imeli razstavo, ki jo je pripravil Tolminski muzej ob 300-letnici goriškega punta. En del razstave bo gostoval pri nas, drugi del pa v goriškem Kulturnem domu. V načrtu je še nekaj projektov na različnih področjih, ki so šele v zametkih: naj omenim samo glasbeno-gledališko pobudo, neki unikum zunaj rednega delovanja. Tudi to bi potekalo v sodelovanju z našimi društvi in našimi dramskimi odseki: načrt naj bi se vsekakor uresničil v sezoni 2014-15.
Veliko smo govorili o sodelovanju z društvi in organizacijami na območju. Tukaj gre omeniti tudi tiste ustanove, ki so pravzaprav vaše sosede na drevoredu 20. septembra.
Ja, v sodelovanju z Zvezo slovenske katoliške prosvete pripravljamo vsako leto niz gledaliških ljubiteljskih predstav “Iskrivi smeh na ustih vseh”, sodelujemo seveda tudi z Združenjem cerkvenih pevskih zborov in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel, pa tudi s krožkom Anton Gregorčič. Z vsemi temi društvi in ustanovami skušamo najti skupne točke v našem delu in koordinacijo pri teh dejavnostih.
V sklopu razstavne dejavnosti ste omenili sodelovanje z goriškim Kulturnim domom. To sodelovanje poteka tudi pri abonmajski sezoni Slovenskega stalnega gledališča. Kako ste se letos dogovorili glede gledališke sezone tržaškega stalnega gledališča?
Gostovanja SSG v Gorici potekajo izmenoma v KCLB in v Kulturnem domu. Obe kulturni ustanovi skrbita tudi za iskanje abonentov in zbiranje abonmajev. Skupno torej s Kulturnim domom podpiramo delovanje SSG.
Kakšno pa je drugače sodelovanje s Kulturnim domom?
Gre za pozitivno in odprto sodelovanje. Ob posameznih problematikah tudi zavzemamo skupna stališča ali skušamo skupaj uresničiti pomembnejše pobude. Izogibamo se podvajanjem, informiramo se za dejavnosti drug drugega. Skratka, nimamo nobenih težav s sodelovanjem.
Je poleg razstavne in sezone SSG na vidiku še kakšna skupna zamisel s Kulturnim domom?
Tukaj so še Prešernove proslave: v letošnjem letu jo je sicer organiziral KCLB, Kulturni dom pa nam je stal ob strani s tehničnega in drugih vidikov.
Sodelovanje torej je dobro, hkrati pa velja tudi, da imata KCLB in Kulturni dom spored dejavnosti, ki poteka vzporedno. Če vzamemo na primer samo glasbeno produkcijo, bi lahko rekli, da se pri KCLB osredotočate bolj na resno zborovsko in instrumentalno glasbo, medtem ko imajo pri Kulturnem domu širšo ponudbo lahke glasbe. Tudi to je najbrž dogovorjeno…
Vsaka ustanova si je poiskala svojo pot. Trudimo se, da ne bi bilo podvajanj. KCLB ima res svoje glasbeno in gledališko področje, ki je drugačno od ponudbe Kulturnega doma. Kulturno dogajanje v Gorici je zelo bogato, tako kot je delovanje bogato tudi v Novi Gorici. Kljub temu da je bilo v Gorici v tem času odprto tudi prenovljeno gledališče Verdi in da v Novi Gorici deluje Slovensko narodno gledališče, sta naša dva domova ohranila svoje specifike in svoje delovanje.
Se bodo predavanja Pod lipami, ki so potekala poleti, nadaljevala tudi v zimski preobleki v KCLB?
Katoliška knjigarna bo do Božiča organizirala predstavitev desetih knjig. Gre za publikacije, ki so nastale v našem prostoru ali pa so njihovi avtorji z našega območja. KCLB bo pri tem sodeloval, tako kot tudi druge ustanove. Srečanja, ki so se rodila pod lipami, pa bomo nadaljevali, ker so bila zelo odmevna. Imamo že nekaj zamisli, ki jih poleti nismo uresničili. Srečanja pod lipami so pokazala, da tudi v poletnem času lahko “zberemo skupaj” ljudi, kljub dopustom in počitnicam. Ohranjamo “Predavanja za utrjevanje duha”, ki bodo v sodelovanju s štandreško dekanijo potekala vsak drugi četrtek; niz teh predavanj pa bomo nadgradili tudi s predstavitvijo publikacij v slogu predavanj pod lipami.
Julija so se slovenske ustanove na Goriškem sestale s slovenskim ministrom za kulturo Urošem Grilcem. Sestanka ste se udeležili tudi vi. Takrat je minister govoril o nekoliko bolj splošni podpori Slovenije našim kulturnim ustanovam. Posebej je sicer omenil problem knjigarn, Tržaške knjigarne in Katoliške knjigarne, o podrobnostih pa ni bilo besede. Ste po tistem sestanku vzpostavili stike s kulturnim ministrstvom?
Minister Uroš Grilc zelo dobro pozna stanje naših ustanov, posebej knjigarn. On je tudi prvi slovenski minister za kulturo, ki je uradno obiskal naše organizacije. Na pogovoru z njim smo spregovorili tudi o našem delovanju. Na dan je prišlo vprašanje gostovanj slovenskih poklicnih gledaliških ustanov, tudi z otroškimi predstavami, ki jih ponujamo v Goriškem vrtiljaku. Gre za zelo drage predstave. Minister nam je zagotovil, da se bo zavzel, da bi bil honorar skupin v primeru gostovanja v zamejstvu nekoliko nižji. Skratka, minister nam je ponudil pomoč, če bi se odločili povabiti v našo sredino organizacijsko zahtevnejše odrske postavitve, ki imajo nadpovprečno ceno in si jih sami ne bi mogli privoščiti.
Kako zanimive so danes za našo publiko kulturne prireditve, ki se organizirajo pri nas, in koliko je naša publika zanje dojemljiva? Vse pogosteje je namreč zaslediti kritike, da vse manj pripadnikov slovenske manjšine v Italiji obiskuje prireditve, ki so njim namenjene. Kako se opredeljujete do tega vprašanja?
V našem prostoru je ponudba zelo velika, v slovenskem in v italijanskem. Publika postaja vse bolj zahtevna, njen odziv pa je zagotovljen, če imaš kakovostno prireditev in kakovostne izvajalce. Kakovost ponudbe je torej ključ do uspeha in razreši problem apatije do kulturnih pobud. Če zmanjka element kakovosti, nimamo niti publike. Ljudje danes lahko izbirajo: možnost imajo iti v Trst, Tržič, tudi v Ljubljano. Ko pa mi ponudimo kakovosten proizvod, privabimo s tem gledalce in si pridobimo tudi njihovo zaupanje.
Tukaj je nazadnje še vprašanje publike iz Slovenije, ki prihaja na naše prireditve, in o zanimanju, ki ga prireditve pri nas vzbudijo pri Slovencih onkraj meje.
Razstave so posrečena oblika kulturne prireditve, pri kateri imamo čas, da se pogovorimo tudi z obiskovalci. Spet gre tukaj za vprašanje vsebine ponudbe. Pa morda še za vidik, vezan bolj na območje. Vzemimo predstavitve knjig: ko predstavljamo publikacije, ki pri nas še niso bile predstavljene, je zanimanje večje v celotnem goriškem prostoru. V prejšnji sezoni smo dvakrat imeli v gosteh Perpetuum Jazzile: ker je danes ta zbor v Sloveniji močno prepoznaven, je bila na obeh večerih prisotna večinoma publika iz Slovenije. Isto velja za poletne večere pod lipami: tudi v tem primeru so bili številni poslušalci iz Slovenije.
To pa najbrž zato, ker so bile teme večerov predvsem iz osrednje Slovenije…
To je prvi razlog, drugi razlog pa je dejstvo, da te teme na Goriškem niso bile obravnavane. Z našimi pobudami seznanjamo tudi medije v Novi Gorici, tako da so ljudje tudi tam obveščeni. In s temi iniciativami tudi bogatimo skupni kulturni prostor na Goriškem.
Andrej Černic
