Slovenija, kdo bo tebe rešil?
Vprašanje prihodnosti Slovenije je, vsaj za približno pol leta, nekako zakrpano. Izdaja obveznic v višini 2,6 milijarde evrov, ki jo je Slovenija izvedla v ZDA prejšnji teden, je za vlado Alenke Bratušek kot dihanje z umetnim kisikom, ki omogoča preživetje za nadaljnjih 6 mesecev in zagotavlja likvidnost približno do konca letošnjega leta. To pa še ne pomeni, da je Slovenija odgnala prikazen evropske trojke in da je umirila negativne ekonomske tokove, ki jo že dalj časa pretresajo. Preprečila je takojšnji potop, nevarne čeri pa so še vedno na poti, ki jo mora Slovenija še opraviti.
Zakaj so pomembne obveznice?
Slovenija je že dlje časa bila na trnih zaradi izdaje obveznic, ki se je nazadnje uspešno sklenila prejšnji teden, 2. maja. Uspešno v smislu, da so se našli kupci, manj uspešno pa v smislu, koliko bo to zadolževanje stalo slovensko državo. Slovenija je na trg spravila za 3,5 milijarde dolarjev (2,6 milijarde evrov) petletnih in desetletnih obveznic. Podatek, zaradi katerega v vladi enosmerno govorijo o velikem uspehu, je to, da je bilo celo za 16 milijard dolarjev povpraševanja za slovenske obveznice. Ali je to za Slovenijo resničen uspeh, je pač odvisno od različnih zornih kotov. Če bi razpolagali samo z naštetimi informacijami, bi se dejansko lahko veselili, češ kako zanimiva je Slovenija za tuje investitorje.
A žal, ne smemo biti pretirano veseljaško razpoloženi. Drugi podatek, ki je prav tako “življenjske” važnosti pri razumevanju slovenskega zadolževanja in meče nekoliko slabšo luč na “uspešno zadolževanje”, je donosnost obveznic oziroma, s preprostejšimi besedami, stopnja obresti, ki jih bo morala Slovenija letno plačati investitorjem. Za obveznice z zapadlostjo 5 let (teh je za milijardo dolarjev oziroma 760 milijonov evrov) je stopnja 4,85%, za desetletne obveznice (teh je za 2,5 milijardi dolarjev oz. 1,9 milijarde evrov) pa je donosnost 6%. Po izračunih dnevnika Finance, bi to pomenilo, da bo morala Slovenija skupno odšteti približno 1,30 milijard evrov zato, da bo izplačala samo obresti. Torej skupno naj bi za obresti dodatno šla vsota, ki pomeni približno 50% glavnice, to je 3,7% slovenskega BDP. Letno naj bi ta strošek znašal 147 milijonov evrov.
Če je torej z izdajo obveznic kratkoročno Slovenija rešena, se poraja vprašanje, od kod bo črpala sredstva, ko bo treba odplačevati obresti in glavnico.
Izredno visoka poraba, nična rast
In tukaj naletimo na drugo nevarnost, ki preži na Slovenijo. Kako se bodo porabila sredstva, pridobljena na trgu obveznic? Stanje slovenskih javnih financ je namreč vse prej kot rožnato. Slovenija mora pokriti luknje, ki so nastale v razsipništvu predkriznih let, hkrati pa mora zagnati gospodarstvo, da bo odslej lahko samostojno skrbela zase. Tudi v tem primeru lahko problem strnemo v zelo konkretne številke. Prvi dve sta 5,3% in 4,9%: to sta napovedi za javni primanjkljaj, ki jih je izdelala Evropska komisija za letošnje in naslednje leto. Kaj ti dve številki pomenita? Da je javno-finančna luknja še vedno zelo velika: Slovenija bi morala namreč, po predpisih EU, letos doseči nivo javnega primanjkljaja v višini 3% BDP. To bo letos neizvedljivo in težko si je predstavljati, da se bo to lahko zgodilo v prihodnjem letu. Ti dve številki preprosto povesta, da Slovenija porabi veliko več od tega, kar pridela. In zato se mora za „ekscesne“ stroške dodatno zadolžiti. Del sredstev, pridobljenih z obveznicami, bo torej najverjetneje šlo v pokritje te luknje: to bo seveda neizbežno, čeprav se moramo zavedati, da ima tako porabljanje sredstev nično dodano vrednost. Začasno se bo del te državne “luknje” res pokril, a kaj ko bo istočasno nastala druga luknja, ko bo treba vračati obresti in glavnico posojila, ki izhaja iz obveznic.
Država bi torej morala najti dodano vrednost, ki bi ji omogočala, da sama “pokrije” svoje stroške. To pa je dejansko gospodarska rast. Žal smo tudi tukaj v precejšnjem zaostanku: napovedi Evropske komisije namreč pravijo, da bo Slovenija še dve leti v recesiji. Letos naj bi BDP upadel za 2%, naslednje leto pa za 0,1%. Pri tem je zaskrbljujoče predvsem dejstvo, da bo leta 2014 Slovenija skupaj s Ciprom edina država evroobmočja brez realne gospodarske rasti. Tudi tukaj se torej ponovno poraja vprašanje: od kod bo Slovenija dobila sredstva za poplačevanje dolgov, ki iz leta v leto naraščajo?
Kar bo zahtevala Evropa…
Zaradi vseh teh podatkov je danes težko predvideti izhod iz krize za Slovenijo. Dodana vrednost, ki bi jo morala slovenska država ustvariti s prihodki od obveznic, je gospodarska rast. Te pa po vseh napovedih kratkoročno še ne gre pričakovati. Problematična so seveda področja, o katerih se vseskozi govori: v prvi vrsti je to bančni sektor, ki naj bi do konca julija potreboval 900 milijonov evrov dokapitalizacije. Bančni sektor bi dalje potreboval tudi zagon slabe banke, da bi lahko izločil slabe terjatve in začel delovati nekoliko bolj “normalno”. Spremeniti bi se moralo dojemanje upravljanja podjetij: logiko lastnih interesov posameznih menedžerjev in politikov bi bilo potrebno nadomestiti z logiko ustvarjanja dodane vrednosti.
Po zaključku redakcije bo slovenska vlada predstavila ukrepe, s katerimi bo skušala prepričati Evropo o tem, da s sanacijo “sistema Slovenija” misli še kako resno. Doslej je na dan prišla neuradna različica okvirnih ukrepov, ki jih Slovenija želi predstaviti Evropi: gre za novo serijo varčevalnih ukrepov na odhodkovni strani, medtem ko bo na prihodkovni strani uvedla predvsem dvig davčnih stopenj. Varčevanje bo najbolj prizadelo plače v javnem sektorju in pokojnine. Med davki pa ne bo višja samo stopnja DDV, ampak tudi davek na sladke pijače, enkratni davek na plače, višje bodo sodne takse, manj bo sredstev za investicije. A o tem bomo še poročali.
Pravi slovenski problem, ki ga bo treba rešiti, pa je prijaznejše poslovno okolje (to se da doseči z ustreznimi zakonskimi spremembami) za podjetja, ki so edini poencialni nosilec gospodarske rasti. Če sredstev za investicije ni, je treba ustvariti vsaj okvir za potencialno rast. Tudi to bo ključnega pomena za ohranitev finančne samostojnosti v Sloveniji.
Andrej Černic
