Za izhod iz krize nova vlada ali pa predčasne volitve
Dogajanja na izrednem zasedanju parlamenta, zaznamovana tudi s čustvi, izpadi posameznih poslancev zoper vlado Janeza Janše, ali pogosteje proti njemu osebno, so se končala z izglasovanjem nezaupnice sedanji vladi in z izvolitvijo Alenke Bratušek, začasne voditeljice stranke Pozitivna Slovenija, za mandatarko (predsednico) morebitne nove levosredinske vlade. Po postopkovni in pravni plati omenjeni izredni seji ni kaj oporekati, saj je potekala skladno z ustaljenimi pravili, standardi in navadami držav s parlamentarno demokracijo. Vendar pa so bistvenega pomena politično sporočilo in politične posledice, ki so bodisi že nastale ali pa bodo še sledile glasovanjem v državnem zboru. Nastajanje nove vlade namreč pogojuje in s tem omogoča Zoran Janković, “zamrznjeni” predsednik Pozitivne Slovenije in ljubljanski župan, ki si morda ob pomoči in spodbujanju vplivnih politikov iz sicer neopredeljenega ozadja in okolja prizadeva ohraniti svojo vlogo v državi in politiki. Z izjavo, da bo šele po oblikovanju nove vlade in njeni potrditvi v državnem zboru odstopil kot predsednik Pozitivne Slovenije, se je postavil v položaj varuha in političnega skrbnika morebitne nove vlade levosredinske usmeritve. Mandatarka je po izvolitvi pohvalila Zorana Jankovića, mu izrekla občudovanje in dejala, “da brez Zorana Jankovia ne bi bila na sedanjem položaju”. Noben poslanec ali poslanka Pozitivne Slovenije, začenši z Alenko Bratušek, ni zmogel poguma, da bi Zorana Jankovića pozval, naj odstopi, ker tudi njega, kot Janeza Janšo, obremenjuje poročilo protikorupcijske komisije.
Alenka Bratušek je v nastopnem govoru zaradi zadrege glede vloge Zorana Jankovića pri nastajanju nove vlade zatrjevala, da Janez Janša ni bil odstavljen zaradi poročila protikorupcijske komisije, ampak zaradi nesposobnosti njega in vlade pri soočanju s krizo. Gre seveda za sprenevedanje nove premierke, pri čemer pa so poslanci iz strank morebitne nove vladne koalicije molčali ali pa s svojimi posegi zavajali javnost. To zlasti velja za Gregorja Viranta, predsednika Državljanske liste, ki je najbolj spodbujal in usmerjal kampanjo zoper Janeza Janšo, češ da mora zaradi obremenilnega poročila protikorupcijske komisije takoj in brezpogojno odstopiti. Igor Lukšič, predsednik stranke Socialnih demokratov, je na nacionalni televiziji pogosto, včasih po nekajkrat na dan, zahteval takojšnji razpis novih predčasnih parlamentarnih volitev, “ker je treba celotno slovensko politiko moralno očistiti in prenoviti”. Zdaj pa Igor Lukšič enako zavzeto utemeljuje nujnost nove vlade in koalicije in pričakuje svoje imenovanje za ministra.
Iz skupine izhodišč programa morebitne nove vlade, ki jih je v nastopnem govoru podčrtala premierka Alenka Bratušek, so nekatera vzbudila pomisleke, nekatera pa proteste ali obsodbo. Omenjala je možnost uvedbe novih davkov, hvalila javno upravo, pri tem pa se izognila obravnavi podjetništva, gospodarstva in vzrokov finančne krize. Nova vlada naj bi ukinila Urad in Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu, kar vzbuja presenečenje in kritike, denimo tudi obeh krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini. Zoper omenjeno napoved odločno protestirajo v stranki Nova Slovenija, krščanska in ljudska stranka, s predsednico Ljudmilo Novak, ki je tudi sedanja predstojnica urada in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kaže torej, da bo morebitna nova vlada manj občutljiva in pozorna za želje in prizadevanja okoli 500.000 rojakov v tujini, ki bi radi ohranili neposredne in stalne stike z domovino Slovenijo, ki ji sicer nenehno dokazujejo ljubezen, zvestobo in predanost. Ogorčenje in zaskrbljenost je nadalje povzročila napoved mandatarke, “da bo ukrepala zoper sporne državne uslužbence, visoke državne uradnike, člane nadzornih svetov in uprav, ki so bili imenovani v času razpadanja prejšnje vlade”. Janez Janša je presenečen in zgrožen ob takšni napovedi nove premierke opozoril, “da Alenka Bratušek pripravlja politična obračunavanja in čistke v Sloveniji”. Minister Zvone Černač pa je v odprtem pismu javnosti menil, “da Alenka Bratušek grozi demokratični družbi in hkrati napoveduje nedemokratično vladanje Sloveniji”. Na napoved oziroma grožnjo predsednice vlade se je prvi odzval Gregor Klemenčič, ki je odstopil iz funkcije vršilca dolžnosti generalnega direktorja geodetske uprave Slovenije. Alenki Bratušek je sporočil, “da si kot človek z visokimi moralnimi načeli ne dovoli očitkov političnega imenovanja in napada na svojo strokovnost na področju geodetske stroke”.
Slovenska politika se, zaznavamo, vijuga v različne smeri. Predsednik države Borut Pahor sicer napoveduje bližnji konec politične krize, vendar za to, menimo, še ni pogojev in ne ugodnega ozračja. Alenka Bratušek bo morda sestavila novo vlado ali pa bo zaradi različnih ovir, predvsem možnih nesoglasij v strankah načrtovane nove koalicije, vrnila mandat. Evropska komisija in finančni trgi zahtevajo pojasnila in jamstva o tem, kako bo Slovenija utrdila ustroj javnih financ in nadaljevala reforme, ki jih je izvajala vlada Janeza Janše. O vsem tem v novi koaliciji niso še ničesar odločili. Sloveniji gotovo ne koristi, ampak škoduje sedanja obsedenost z Janezom Janšo. Pred dnevi so ga “kar tako”, brez kakih prepričljivih razlogov, izključili iz članstva PEN-a, Mednarodnega združenja književnikov in založnikov. Janez Janša je bil v PEN sprejet leta 1988 na predlog pisatelja Draga Jančarja. Alenka Bratušek pa ima težave tudi sama s seboj. Osumljena je namreč plagiatortstva (goljufanja) pri pridobivanju akademskega naziva magistrica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Morda je usoda morebitne nove vlade in z njo premierke Alenke Bratušek odvisna tudi od nadaljevanj t. i. vseslovenskih ljudskih vstaj. Četrta vstaja naj bi se zgodila v soboto, 9. marca, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Predstavnik vstajniškega gibanja Uroš Lubej je politiki in javnosti sporočil, “da gibanje ni zadovoljno zgolj zaradi odhoda Janeza Janše s funkcije predsednika vlade, ampak zahteva odstop celotnega parlamenta in vseh političnih elit v Sloveniji. Potem je treba nujno razpisati nove predčasne državnozborske volitve”.
V razmerah, kakršne so zdaj v Sloveniji in se najbolj odražajo v slabem stanju duha, je razveseljiva vsaka dobra novica. Sporočamo, da je Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdal Slovar novejšega slovenskega besedja. Objavljenih je 6399 novejših besed in besednih zvez, ki so se v slovenskem jeziku uveljavile v obdobju osamosvajanja naše države. Gre za delo, ki dopolnjuje obstoječi Slovar slovenskega knjižnega jezika, je nadalje vodnik po novem besedju, pa tudi publikacija, ki dokazuje, da je tudi slovenski jezik nenehno v nastajanju, da je gibljiv in sproščen in tudi odsev časa, v katerem novo slovensko besedje nastaja.
Marijan Drobež
