Knjige z vsebinami za naš čas
Goriška Mohorjeva družba, “bratovščina z najdaljšo založniško tradicijo v našem zamejskem prostoru”, je 19. novembra v prostorih galerije Ars na goriškem Travniku krstno predstavila knjižno zbirko za leto 2013.
Avtorje, urednike, sodelavce in bralce je pozdravil tajnik GMD Marko Tavčar, ki je poudaril, da ima tudi založba probleme finančnega značaja, vendar so vseeno skušali izoblikovati knjižno zbirko, saj so prepričani, da je zlasti v časih, kot so današnji, pomembno posredovati tako literaturo in take vsebine, ki lahko nudijo trdne temelje, na katerih se lahko premoščajo sprotne težave.
Os vsakoletne zbirke je Koledar. Urednik g. Jože Markuža je povedal, da se zbornik na platnici in v koledarskem delu tokrat predstavlja s simboličnimi slikami močnih barv Štefana Turka. Na 235 straneh vsebuje 61 prispevkov 48 sodelavcev in 123 slik. Bogatijo ga najrazličnejši zapisi, razprave, pričevanja, spominski zapisi, poezije, poročila o naših društvih in ustanovah; to je delo, ki “predstavlja edinstveno dokumentacijo našega sedanjega življenjskega utripa” z verskega, kulturnega, družbenega, političnega, vzgojnega in športnega področja. Na skoraj 50 straneh dodatka sta še prispevka Slovenska bibliografija v Italiji (2011), ki ga je pripravila Ksenija Majovski, in Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji avtorice Norine Bogatec. Koledar je tiskala Tiskarna Budin. G. Markuža je predstavil tudi stenski Naš koledar, ki ga letos krasi cvetje fotografa Viktorja Selve.
Avtorja posebno zanimive knjige – Jadranska oaza – Psiho-ekološki pogled – sta zakonca Floriana Stefani in tržaški psiholog Danilo Sedmak. Slednji je povedal, da sta z ženo več let raziskovala območje od Barkovelj do Štivana, vinograde in pašnike, pa tudi (danes) zaraščene predele v 25 km dolgem pasu. Z botaničnega vidika je območje precej obdelano, avtorja pa sta izkoristila ta aspekt, da bi proučila, kaj ta narava še danes pomeni ljudem. Ugotovila sta, da “dejansko imamo ogromno bogastvo, ki čaka, da ga uživamo in obdelamo, da spet postane del nas, kot je to bilo v preteklosti”, saj so “naši predniki tu bili gospodarji” že pred stoletji. Z vinom in oljem, ki so ju tam pridobivali, si je Trst med drugim odkupoval svobodo in samostojnost pri Beneški republiki. Avtorja sta odkrila dejavnike, ki na nas vplivajo psihološko in zdravstveno, pomirjajo in poživljajo, nudijo možnosti, da se z zdravim načinom življenja lahko okoristimo. “Imamo rastline, katerih imen niti ne poznamo in jih imamo za plevel”; danes pa jih lahko proučujemo. Žajbelj je npr. Aleksander Veliki že pred skoraj 2.500 leti hranil v posebni skrinjici, ki jo je čuval poseben stražar: pred vsako pomembno bitko je vonjal te rastline, da se je potem uspešno boril, je povedal Sedmak. Habitat od Barkovelj do Štivana je s svojimi pozitivnimi naravnimi učinki primeren tudi za živali, saj se zadnje čase pojavljajo celo jastrebi in orli, “očitno se tu dobro počutijo”. Celo v termah po Sloveniji in daleč naokrog pogosto uporabljajo “barve in zvoke te klime, ki jo mi imamo pred očmi vsak dan, a nimamo časa oziroma zavesti, da bi to uživali”. Knjiga, ki jo je natisnila Grafica Goriziana, zato želi biti spodbuda, “da bi se ljudje bolj ekološko usmerili in iskali srečno ter zadovoljno življenje” v tej posebno dragoceni oazi.
Knjiga upokojene goriške učiteljice, publicistke, sodelavke GMD in pravljičarke Marize Perat Gorica – Njene zanimivosti in njen čas je nastala na osnovi zapisov, ki so izhajali v Novem glasu. Avtorica se je zahvalila založbi in našemu tedniku, pa tudi Mirjam Simčič za oblikovanje in s. Addolorati za dragocene nasvete in vsestransko pomoč. Gre za nekakšno nadaljevanje Goriških sprehodov, ki so izšli leta 1985, je dejala. Nastala je iz želje, da bi bralci spoznali tudi manj znane zgodovinske zanimivosti našega mesta, “saj se Gorica, čeprav majhna, v svojem tisočletnem obstoju lahko ponaša z izredno bogato zgodovino”. O njej je bilo napisanih že mnogo knjig, ki pa se med seboj dopolnjujejo. Poleg splošnega zgodovinskega orisa je Peratova skušala prikazati vidnejše dogodke in osebe, ki so s svojim življenjem in delom vplivali na okolje, v katerem so delovale. To velja še posebno za duhovnike in izobražence, ki so odločilno posegli v zgodovino slovenske skupnosti na Goriškem in sploh Primorskem. Temelji iz preteklosti nudijo podlago za razvoj tudi v prihodnosti. Naše mesto je vedno bilo stičišče različnih narodov in kultur, na podlagi te raznolikosti je ustvarjalo svojo zgodovino. Danes se našemu mestu nudi možnost, da znova zaživi v svojem mednarodnem poslanstvu, ki ga je imelo od vsega začetka, je sklenila avtorica in dodala: “Bog daj, da bi te priložnosti ne zamudilo!” Knjigo so tiskali v Grafiki Soča v Novi Gorici.
V isti tiskarni je zagledala beli dan tudi knjiga Skrivnost none Genovefe, povest, ki jo je napisala Doris Jarc iz Vrtojbe, ilustrirala pa Jana Korečič. Avtorica je na svež in res navdušujoč način povedala, da od malih nog rada veliko bere; na poseben način jo zanima zgodovina naših krajev in njihovih malih ljudi. Na dan predstavitve mohorjevk je povedala, kako je prav ponosna, da lahko sedi pri mizi blizu Marize Perat, saj si je njen vodnik po Gorici izpred 30 let večkrat izposodila v knjižnici in ga prav dobro pozna. Pisanja se je lotila kasneje, in sicer za potrebe otrok vrtca, ki ga je obiskoval sin. “Nona Genovefa je bila pet let v računalniku”, pred njo je v samozaložbi že izdala mladinsko knjižico. Nedavno pa se je opogumila in poklicala goriško založbo, ki je rada sprejela njeno ponudbo. Sovaščanka Jana Korečič čudovito ilustrira, zato “ne vem, če bo knjiga zanimiva, vem pa, da je lepa”, je povedala Doris Jarc. Knjiga pripoveduje o noni Genovefi, ki po smrti nima miru in se javi pravnukinji, ker bi rada, da ji nekaj pomaga urediti; to je okvir za resnične zgodbice, “drobce iz življenja, ki so vtkani v delo”. Ilustratorka je dodala, da je bilo srečanje z Doris “plod čudnega naključja”, takoj sta namreč začutili, da ju ustvarjalnost druži in da se dopolnjujeta. “Slike so se mi kar same od sebe izrisale v mislih, treba jih je bilo samo še prenesti na list”. Napisana in narisana nona “sta se srečali in sta si bili všeč”. Nona Genovefa lahko navduši še mnoge, “saj v sebi nosi skrivnost”.
