Argerich, Dutoit in Orkester Slovenske filharmonije ter Gatti in Državna kapela iz Dresdna v Ljubljani

Ob raznovrstnih dogodkih na tradicionalni lokaciji Plečnikovih Križank simfonična vrhunca 74. Ljubljana Festivala v Cankarjevem domu

V vsestransko bogatem in razgibanem repertoarju, od muzikala in jazza do tanga, od romske in etno glasbe do šansona in filma, na slikovitem tradicionalnem prizorišču Plečnikovih Križank je komaj zaključeni 74. Ljubljana Festival imel več odmevnih in uspešnih simfoničnih vrhuncev v Cankarjevem domu (CD).

V ugledni Gallusovi dvorani  CD nam je uspelo ujeti dva izjemna koncerta, in sicer sredi julija gostovanje francoskega dirigenta Charlesa Dutoita in argentinske zvezde klavirja Marthe Argerich pri Orkestru Slovenske filharmonije, v konici festivala pa slovitega italijanskega dirigenta Danieleja Gattija z Državno kapelo iz Dresdna.

VEČNO MLADA

Martha Argerich in Charles Dutoit sta stara znanca in rada prideta na ljubljanski festival. 89-letni dirigent je za začetek predlagal Uverturo Rimski karneval, op. 9 Hectorja Berlioza (1803–1869), ki jo je francoski romantični skladatelj zasnoval po lastni operi Benvenuto Cellini. Zaradi živahnih barv trobil in ritmov ostalih inštrumentov se je ta uvod po neke vrste konsonanci lepo povezoval z drugim delom koncerta, v katerem se je povsem razživel Orkester Slovenske filharmonije.

Naposled je sedla za klavir štiri leta mlajša virtuozinja (tudi nekdanja Dutoiteva žena) in z značilno edinstveno maniro zaigrala Koncert za klavir in orkester v G-duru Mauricea Ravela (1875–1937). Razigrani večno mladi par je takoj vzpostavil radoživ in prisrčen dialog, tudi z orkestrom in z bolj izpostavljenimi inštrumenti. V srednjem delu, ki je “poln miline, nežnosti in preproste melodije v ostrem nasprotju z nemirom zunanjih stavkov” (Ivana Mrzlikar v koncertnem listu), je Argericheva izkazala prešerno, jasno in karizmatično interpretacijo s solističnimi trenutki, ki so jo nagradile dolgo trajajoče stoječe ovacije številnih oboževalcev. Kot da bi bili na stadionu. Velika izvajalka in pedagoginja, ki je na Japonskem odkrila tudi našega Alexandra Gadjieva, se je zahvalila s krasno pokušnjo Schumannovih Kinderszenen in Scarlattijevo sonato.

Slovenski filharmoniki pod vodstvom Dutoita so po odmoru božansko uprizorili Rimsko trilogijo Ottorina Respighija (1879–1936). Za razliko od sopotnikov in povojnih predstavnikov italijanskega novecenta (Casella, Dalla Piccola, Malipiero, Pizzetti, Maderna, Nono, Berio) je Respighi od vsega začetka užival mednarodni sloves. Rimski prazniki (1928) z izrazito bogato orkestracijo, s fanfarami, pihali, trobili, zvončki in živahnimi ritmi opisujejo poganska in krščanska praznovanja. Rimski vodnjaki (1916) ponazarjajo impresionistično magijo srečevanj med dnevom ob znanih (Trevi) in manj znanih prizoriščih (Vili Giulia in Medici, Triton). Rimske pinije (1924), morda najbolj znana od treh simfoničnih pesnitev, pa je suita, ki v štirih stavkih podaja različne štimunge, od otroškega rajanja v Vili Borghese do otožnih psalmodij iz katakomb, od nočnega drhtenja pinij na Gianicolu (s fonografskim posnetkom slavčkovega petja) do fantastične vizije marširanja starorimske pehote ob vzhajajočem soncu na Vii Appii – Sacri …

Domači izvajalci so nadvse prepričljivo, pretanjeno in z nemalo zabave poustvarili svojske in značilne barve, ritme in vso modernost Respighijeve glasbe, ki se je kar dopolnjevala s prej poslušano Ravelovo.

AKTUALNI MAHLER

Državna kapela iz Dresdna je bila ustanovljena leta 1548 in v dolgi zgodovini so bili z njo povezani glasbeniki kot Carl Maria von Weber, Richard Wagner, Richard Strauss, dirigenta Karl Böhm in Giovanni Sinopoli, Daniele Gatti (1961) pa je njen glavni dirigent od leta 2024.

Koncert dresdenske Državne kapele sem poslušal 7. septembra, na večer po šokantnih volitvah in zmagi skrajno desničarske stranke AFD v nemški deželi Saški – Anhalt v nekdanji DDR. Impozantni orkestrski sestav (glej sliko na festivalski spletni strani) prihaja iz vzhodnega dela Nemčije. Ko sem poslušal Bachov Pasijon po Janezu (tudi v Gallusovi dvorani), sem se v sočasni koncentraciji duha, glasbe in besede spomnil aktualnih bolečih vprašanj, vojne v Izraelu in Palestini.

Nekaj podobnega se mi je zgodilo tudi ob tokratnem poslušanju Simfonije št. 6 v a-molu Gustava Mahlerja (1860–1911) pod vodstvom Gattija, ki je dirigiral daimonsko brez partiture. Prišel sem v Ljubljano kljub neznosni vročini tudi zaradi tega: umetnost naj bi bila znanilka ali (po Dostojevskem) nosilka sprememb. Tiho sem se spraševal, ali je kdo od uglajenih, izkušenih ali mlajših orkestrskih mojstrov nemara volil, ali bo, stranko, ki odpira Pandorino skrinjico v Evropi …

Prepustil sem se toku veličastne in kompleksne strukture, prave katedrale skladatelja z nemškim, češkim in judovskim predznakom, ki je tako globoko, ne zgolj dekadentno, zarezal v srednjeevropski prostor in glasbo. Koncertna mojstra Matthias Wollong (violina), Sebastian Fritsch (čelo) in kolegi so izvrstno podoživeli manj znano in vendar povsem Mahlerjevo mojstrovino s kričečimi ekstenzijami in viški orkestra, od harf, pihal in godal do tolkal in končnega “kladiva usode”, ter tudi z liričnimi melodijami, mehkejšimi toni, tišinami, močjo in razbolelostjo, ki so tako značilni za Mahlerja. Tudi tu smo se pridružili splošnemu navdušenju in ovacijam.

Festival Ljubljana pa že vabi na jubilejni 10. Zimski festival od 10. do 15. 2. 2027.

Vse informacije na spletni strani: www.ljubljanafestival.si.

Fotografije

1. fotografija: “Čudoviti par”: Martha Argerich in Charles Dutoit, nekoč zakonca, a še vedno prijatelja v glasbi in življenju. Od 18. do 20. marca 2027 bosta nastopila v Nacionalni  akademiji svete Cecilije v Rimu: Beethovnov koncert za klavir št. 1, Ravel in Stravinski. Prisrčni posnetek iz galerije 74. LF je nastal ob koncertu 17. julija v Cankarjevem domu.  / Foto Katja Kodba

2. fotografija: Argentinska virtuozinja (ena največjih na svetu) ob klavirju, na desni ugledni francoski dirigent med slovenskimi filharmoniki in občinstvom Cankarjevega doma. / Foto Katja Kodba

3. fotografija: Mogočna zasedba Orkestra Državne kapele iz Dresdna. Foto www.ljubljanafestival.si

4. fotografija: Daniele Gatti je daimonsko vodil – brez partiture – izjemne glasbenike dresdenske Staatskapelle 7. septembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. / Foto Darja Štravs Tisu