Ob Tajaniju in Kajzerju tudi Terpin in Ziza
Ministra Kajzer in Tajani sta se srečala s predstavniki slovenske in italijanske manjšine
Bilateralno srečanje slovenskega ministra za zunanje in evropske zadeve Toneta Kajzerja ter italijanskega zunanjega ministra in podpredsednika vlade Antonia Tajanija v torek, 15. septembra, je potrdilo zavezanost obeh držav k tesnejšemu sodelovanju. Obenem pa je bila na njem odmevna in zgovorna prisotnost SSk in poslanca italijanske narodne manjšine v Sloveniji Feliceja Zize. Srečanje s predstavnikoma manjšin je bilo sicer krajše od predvidenega, po oceni Terpina pa navsezadnje koristno za ozaveščanje in opozarjanje dveh držav o perečih temah manjšin.
Slovenija in Italija se bosta spet srečali v dveh Goricah
V Solkanu sta ministra potrdila, da bosta Slovenija in Italija okrepili gospodarske in politične vezi. Napovedala sta srečanje koordinacijskega odbora ministrov obeh držav, ki naj bi potekalo konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta prav v Gorici. V Novi Gorici pa naj bi gostili gospodarsko-podjetniški forum. Italijanska stran je tistega dne napovedala, da bodo nadzore na meji s Slovenijo nadomestili z drugačno obliko kontrol, začasne prekinitve schengenskega sporazuma torej konec decembra ne nameravajo podaljšati.
Srečanje dveh ministrov se je simbolično nadaljevalo na Trgu Evrope, na katerem sta gosta obeh mest pozdravila novogoriški župan Turel in goriški župan Ziberna, tudi predstavnik stranke Forza Italia v Gorici. V imenu zavoda GO! 2025 je pozdravila Mija Lorbek, ministroma pa sta se v nadaljevanju srečanja pridružila deželni predsednik Slovenske skupnosti Damijan Terpin in poslanec italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru Felice Ziza. V EPICentru je v tej zasedbi tekla beseda o izzivih, s katerimi se soočata slovenska narodna skupnost v Italiji ter italijanska v Sloveniji.
Vojne ni konec, Terpin zaupa v večjo ozaveščenost državnih vodstev
Čeprav je bil sestanek krajši od predvidenega, ga je Terpin ocenil kot zgodovinskega in zelo konkretnega. Ministra sta pokazala veliko zanimanje, Tajani pa je ob določenih neznankah celo neposredno ukrepal. Terpin je namreč opozoril na pomembno vlogo Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine, saj italijanska vlada še ni imenovala njegovih članov. Tajani je med srečanjem po telefonu poklical ministra za regionalne zadeve in avtonomije Roberta Calderolija: “V določenem trenutku je minister Tajani kar meni predal telefon, da sem lahko neposredno obrazložil Calderoliju, kaj je treba storiti,” je konkretnost srečanja obrazložil Terpin.
Eno ključnih in še vedno nerešenih vprašanj ostaja olajšana izvolitev Slovencev v italijanskem parlamentu, za kar sta se vsak s svojim predlogom predstavila tako SSk kot Slovenci v DS. Volilni zakon v Rimu je bil nedavno sprejet, predlogov za slovensko zastopstvo pa niso odobrili. Zadeva je formalno zaključena, a Terpin poudarja, da “vojne ni konec. Bistveno je, da so danes v parlamentu končno vsi seznanjeni s tem problemom.” Pri tem se je na torkovem srečanju znova odprlo vprašanje številčnosti pri uresničevanju pravic in olajšanj za slovensko manjšino. Tajani je opozoril, da je slovenska manjšina (sam jo je ocenil s približno 40.000 pripadniki) bistveno manjša od nemške na Južnem Tirolskem, kar otežuje zagotovitev stalnega sedeža v Rimu. Terpin je ob tem kot zgled podal ureditev v Sloveniji, ki za italijansko skupnost predvideva zastopstvo ne glede na številčnost: “Slovenija v 90-članskem parlamentu zagotavlja mesto predstavniku italijanske manjšine, ki ima 2000 volilnih upravičencev. Izvoljen je bil z 800 glasovi. Tu ne gre za številke, temveč za politično voljo.”
Medtem ko je bilo v ospredju zastopstvo, so nekatere druge pereče teme ostale v senci. Vprašanje priznavanja slovenskih diplom v Italiji ostaja nerešeno in brez konkretnih premikov.
Predstavništvo slovenske manjšine dvignilo prah
Torkovo srečanje pa je med Slovenci v Demokratski stranki (DS) sprožilo tudi vprašanja o legitimnosti in celovitosti zastopanja slovenske manjšine. Slovenski predstavniki v DS so izrazili nezadovoljstvo, saj slovenska narodna skupnost po njihovem mnenju na srečanju ni bila zastopana v celoti. Senatorka Tatjana Rojc je v zvezi s tem pozvala premierko Giorgio Meloni in ministra Tajanija. Ob tem so demokrati opozorili SSk, naj se različne politične vizije slovenske narodne skupnosti priznava z enakim dostojanstvom, saj se “vsak dialog začne s priznavanjem legitimnosti drugega”. V polemikah in izmenjavah stališč, ki so sledile v naslednjih dneh, sta oba politična pola znotraj manjšine sicer podčrtala dragocenost politične avtonomije obeh strani, pa tudi nujnost spoštovanja politične raznolikosti v slovenskem prostoru.
Stranka lipove vejice je ob tem poudarila svojo pravico do “samostojnega političnega delovanja, stikov s predstavniki oblasti in zagovarjanja svojih stališč” ter opozorila, da “v času demografskega upadanja in izgube skupnih nepremičnin toliko bolj potrebujemo čim širši dialog ter iskanje najboljših rešitev za nemoten razvoj in predvsem obstoj naše manjšinske skupnosti”.
