Odpravljajo digitalne ovire za ranljive skupine
Zaključna konferenca projekta DigARegion
Glavni namen čezmejnega projekta DigARegion je bil izboljšati digitalno dostopnost informacij, storitev in spletnih vsebin ter zmanjševati digitalne ovire, s katerimi se srečujejo predvsem ranljive skupine. Mednje sodijo slepi, slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z različnimi oblikami invalidnosti in druge skupine, ki imajo težji dostop do digitalnega okolja. Na zaključni konferenci, ki je 19. oktobra potekala v veliki dvorani novogoriške občinske stavbe, so bile predstavljene aktivnosti in rezultati, doseženi v okviru projekta.
Vodilni partner projekta je bila Mestna občina Nova Gorica, pri njem pa so sodelovali še Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica (MDSSNG), Svet slovenskih organizacij, Združenje za ohranitev oglejske bazilike, Kulturni center Lojze Bratuž in Goriški muzej. Kot je ob projektu, ki se je uradno zaključil 21. oktobra, izpostavil novogoriški župan Samo Turel, je občina že pred časom sprejela strateški načrt dostopnosti, ki mu dosledno sledijo pri vsem, kar počnejo, od načrtovanja prenov in razvoja infrastrukture do mehkih vsebin.
“Tudi na področju digitalne dostopnosti postajamo in želimo biti zgled. Zavedamo se, da se to področje nenehno in precej hitro spreminja in razvija, zato zahteva stalna prilagajanja in stalno sledenje,” je povedal in nadaljeval: “Naš cilj je, da postane digitalna dostopnost del širše kulture vključevanja, da o digitalnem razvoju ne razmišljamo samo kot o neki tehnologiji, temveč predvsem o ljudeh in njihovih različnih potrebah in tako ustvarjamo okolje, ki je prijaznejše, dostopnejše in bolj vključujoče za vse.” Poudaril je tudi, da je pri sodelovanju različnih partnerjev v čezmejnem območju, kar je postalo v tem prostoru že naravno, prišlo do združevanja različnih znanj, izkušenj in pogledov, kar je prispevalo k boljšemu skupnemu cilju.
Da bi zastavljeno delo nadaljevali, so vsi partnerji po zaključni konferenci podpisali sporazum o sodelovanju, ki jih obvezuje nadaljevati delo na tem področju še prihodnjih pet let. “Mislim, da bo projekt šele začel dajati svoje rezultate, saj se je izobraževanj in usposabljanj v njegovem okviru udeležilo ogromno razvijalcev in skrbnikov spletnih strani. Za ranljive skupine je digitalizacija zelo pomembna, in če ni dostopna, nismo naredili nič,” je povedal Igor Miljavec, predsednik MDSSNG in pobudnik projekta. V okviru projekta je bil vzpostavljen tudi spletni portal dostopnovsem.org, ki je namenjen vsem, ki potrebujejo kakršnokoli informacijo o dostopnosti, predvsem pa učenju o tem, kako je treba urejati dostopnost. Na njem so na voljo ključne informacije o dostopnosti prostora, storitev, informacij in digitalni dostopnosti ter o tem, kako kaj prilagoditi.
Projekt je pozdravil tudi Boris Sever, direktor Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. “V fundaciji se vsako leto dotaknemo več kot 400.000 Slovencev in Slovenk, ki potrebujejo neko pomoč. Ugotavljamo, da je glavni zadržek ravno na področju enakih možnosti. Osnova za to, da imamo enake možnosti, je dostop do informacij. Če tega ni, potem ni niti dostopa do zdravstva, izobraževanja, dela, kulture in tako naprej,” je pojasnil.
V Kulturnem centru Lojze Bratuž so v okviru projekta, kot je povedala strokovna sodelavka Danijela Klanjšček, organizirali formativna srečanja in tečaje za različne ravni slušateljev, na katerih so se lahko predstavniki različnih društev z goriškega območja seznanjali s težavami z digitalno dostopnostjo, ki jih imajo različne skupine, in dobili napotke, kako te ovire premagovati.
Lučka Kremžar iz Sveta slovenskih organizacij pa je izpostavila, da se slovenska skupnost v italijanskem prostoru vsakodnevno srečuje s problematiko dostopnosti. “Dostopnost je tematika, ki jo dobro poznamo, zato smo se z veseljem priključili temu projektu. Sodelovali smo predvsem na področju komunikacije. Vključeni smo bili v pripravo brošure in člankov,” je povedala in dodala, da so pripravili tudi kratkometražni film Običajen dan, v katerem so prek snemanja gluhe osebe pokazali, s kakšnimi težavami se srečuje vsak dan, pri čemer se je izkazalo, da so težave včasih bolj na strani sogovornika kot osebe z določenimi težavami.
