Aktualno

Od svetega Frančiška do algoretike in algorpoetike

16. 9. 2026
Piše: DD Fotografije: DD

P. dr. Igor Salmič o poti do miru od asiškega ubožca prek papeške diplomacije do etičnih pasti novih tehnologij

Nedeljsko dopoldne na Dragi je že po tradiciji namenjeno aktualni duhovni temi. Pred mikrofon v parku Finžgarjevega doma je letos stopil slovenski minorit, zgodovinar in od lanskega leta generalni vikar minoritskega reda p. dr. Igor Salmič. Njegovo bogato življenjsko in znanstveno pot je predstavil Marjan Kravos.

V predavanju z naslovom Graditi mir se je gost soočil z zahtevnim izzivom: povezati 800-letnico smrti svetega Frančiška Asiškega z osrednjo temo letošnje Drage, ki je posvečena tehniki, človeškosti in umetni inteligenci. V prvem delu se je ustavil ob izviru frančiškovskega pojmovanja miru. Znani pozdrav “Mir in dobro”, ki ga ponavadi pripisujemo sv. Frančišku, po predavateljevih besedah izhaja iz življenjepisov (Frančišek ga je slišal pri nekem potujočem pridigarju), pravo Frančiškovo naročilo bratom je bilo: “Gospod naj vam da mir.” Mir pri asiškem ubožcu je bil sad osebne molitve, odpovedi lastni volji, odpuščanja in vstopa v “horizontalno bratstvo”. Ko je predstojnik bratov služabnik vseh drugih in ko bratje premagajo družbeno piramido, se ustvari prostor, v katerem se mir najprej resnično živi, šele nato pa tudi pridiga. Ta notranja drža je Frančiška vodila tudi k zgodovinskemu dejanju leta 1219, ko se je sredi križarskih vojn brez orožja odpravil k egiptovskemu sultanu ne z željo po nadvladi, ampak z držo ponižnosti in dialoga. Prav tako je Frančišku s pesmijo in pozivom k “večji pravičnosti” uspelo pomiriti sprta asiškega škofa in župana ter je pokazal, da gola matematična pravičnost ne zadošča za resnično spravo. Ta frančiškovski model je v 20. in 21. stoletju postal temelj sodobne mirovne pobude Svetega sedeža. P. Salmič je orisal razvoj t. i. “duha Assisija”, ki ga je leta 1986 začrtal papež Janez Pavel II. s prvim zgodovinskim medverskim srečanjem za mir v Assisiju. Takrat je postalo jasno, da verstva niso razlog za delitve in spore, temveč morajo kot verodostojne priče miru odpreti svoj duhovni temelj za skupno dobro. Tradicijo so nadaljevali naslednji papeži, predvsem Benedikt XVI. (ki je k dialogu pritegnil tudi neverujoče iskalce resnice) in papež Frančišek, ki je poudaril tudi potrebo po skrbi za stvarstvo, “neponovljivo Božje delo”. P. Salmič je izpostavil tudi Skupnost sv. Egidija, ki je načelo dialoga dejavno prenesla na diplomatski parket. Predavatelj je poudaril preroške besede Pija XII. tik pred izbruhom druge svetovne vojne (“Z mirom ni nič izgubljeno, z vojno je lahko izgubljeno vse.”), ki jih je Andrea Riccardi kasneje optimistično dopolnil z ugotovitvijo, da “z dialogom ni nič izgubljeno in je z mirom vse mogoče”. Posebej pomenljivo je bilo opozorilo papeža Frančiška, ki je pred smrtjo zapisal, da moramo najprej “razorožiti besede”, če želimo razorožiti človekov um in nazadnje planet. V sklepnem delu je p. Igor Salmič vprašanje miru povezal s sodobnim tehnološkim razvojem in umetno inteligenco. Izpostavil je dokumente cerkvenega učiteljstva – od okrožnice Laudato si’ in apostolske spodbude Bratje vsi do vatikanskih pozivov k t. i. algoretiki, etični regulaciji algoritmov, pri čemer igra vidno vlogo strokovnjak za umetno inteligenco in Frančiškov brat p. Paolo Benanti. Predavatelj je šel še korak dlje: v času, ko algoritmi pogosto služijo logiki oboroževalne tekme, nadzora in novih monopolov oblasti, zgolj postavljanje etičnih pravil morda ne bo več zadostovalo. Potrebna je dejanska “razorožitev umetne inteligence”, njena podreditev skupnemu dobremu in človekovemu dostojanstvu, da tehnologija ne bi postala nov “babilonski stolp”, marveč orodje povezovanja. Kot provokacijo in navdih za današnji čas je spomnil na baltsko “revolucijo petja”, v kateri so narodi brez prelivanja krvi z domoljubno pesmijo dosegli svobodo. Prava ubranost in lepota pesmi namreč razorožita človeka in ga odpreta za presežno. Zato današnji svet v dobi mrzličnega programiranja poleg nujne algoretike potrebuje tudi algorpoetiko, zmožnost, da v sočloveku in stvarstvu ponovno prepoznamo Božjo pesem ter gradimo pristno civilizacijo ljubezni.

Preberi tudi članke:

Deli z drugimi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Poglej vse prireditve

Vreme