Letalstvo in turizem v iskanju novih priložnosti

V Ljubljani so predstavniki letalske in turistične industrije razpravljali o izzivih panoge

V torek, 2. junija, se je v hotelu InterContinental v Ljubljani odvijal 2. slovenski letalski in turistični industrijski vrh. Celodnevni dogodek, na katerem se je zbralo preko 100 predstavnikov podjetij, organizacij in diplomatskih predstavništev iz vse Evrope, je že drugič organiziralo podjetje ato/comm. V otvoritvenem nagovoru je novinar Maxim Pyadushkin omenil brata Rusjan, ki sta začela bogato letalsko zgodovino Slovenije. Povedal je, da so v tako kompleksni panogi, kot je letalstvo, tudi majhne države lahko uspešne, za to pa je odločilna tudi pomoč vlade, ki prek zakonodaje in investicij lahko zagotovi plodne razmere za podjetja in delavce. Potencial Slovenije je potrdil tudi Jürgen Deischl, izvršni direktor družbe Fraport, ki upravlja brniško letališče. Število prevoznikov, ki letijo iz Ljubljane, je pokazatelj, da je slovensko tržišče kljub majhnosti nadvse zanimivo. Poudaril je tudi pomembnost podjetij, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem letal, in podal primera družb Adria Tehnika in Solinair, ki delujeta na ljubljanskem letališču. Da je letalstvo zelo nepredvidljiva panoga, so se strinjali tudi naslednji govorci. Geopolitične krize, ki privedejo do ukinitev letov na določene destinacije, in nenadne spremembe cene goriv letalstvu prinašajo negotovosti in težko načrtovanje operacij za daljša obdobja.

V nadaljevanju so spregovorili predstavniki turističnih združenj in na kratko orisali Slovenijo kot turistično destinacijo. Ljubljana je v zadnjih letih doživela velik porast turistov, med tujimi gosti so v prestolnici ustvarili največ nočitev Italijani, Nemci in Američani. Ponudniki se najbolj trudijo pridobiti čim več gostov v mesecih izven glavne turistične sezone. Da bi jim to uspelo, organizirajo vedno več dogodkov, ki privabijo tudi tuje goste, in računajo na porast kongresnega turizma. Pri tem izpostavljajo pomanjkanje določenih letalskih povezav izven poletne sezone in pogrešajo državnega prevoznika, ki je zagotavljal več linij, ki so obratovale čez celo leto.

Predstavnik Mednarodnega združenja za letalski promet (IATA) Iulius Jipescu je v svoji predstavitvi prikazal statistiko prometa v EU v prejšnjem letu. Čeprav je ta na prvi pogled dobra, se IATA zaveda, da je trenutno v EU obdobje stagnacije. V združenju pozorno sledijo tudi dekarbonizaciji, ki ne bo lahka in zaenkrat ni finančno sprejemljiva. S tem se je strinjal tudi predstavnik Airbusa Christian Kley. Cilj neto ničelne emisije do 2050 ni nedosegljiv, proizvajalec v to vlaga veliko, priznava pa, da so bolj osredotočeni na druge izzive.

Glavni izvršni direktor prevoznika Air Serbia je v pogovoru s Pyadushkinom orisal dober razvoj družbe v zadnjih let. Meni, da prevozniki služijo temu, da povežejo ljudi, pri tem pa morajo biti nujno profitabilni. Družba aktivno obnavlja floto, ob tem pa se poslužuje t. i. “wet leasa” (najema letal s posadko), ker jim to nudi večjo mero fleksibilnosti. Marek meni, da bodo posledice geopolitične krize, ki se je pričela z napadom na Iran, še dolgo vplivale na letalstvo in svet nasploh.

Feliks Kozlov, soustanovitelj podjetja UTC Operations, se je osredotočil na poslovno letalstvo. Povedal je, da je rast poslovnega letalstva hitra in da le-to dandanes ustvari že 10 % vseh letov. Kljub temu letališča večinoma niso pripravljena najbolj učinkovito sprejeti potnikov, ki si želijo čim hitrejši dostop do letala. Bolj tehničen je bil prispevek Adama Koške, ki je prikazal razvoj električnega jadralnega letala in sodelovanje podjetja Blanik Aircraft pri razvoju podvozja za letalo Pipistrel Panthera.

Direktor prevoznika Amelia International Matija Kranjc je s praktičnimi primeri opisal težave, ki so v zadnjih letih pestile njegovo podjetje in sektor nasploh. V šestih letih, kolikor je običajno trajanje pogodbe najema letala, se je zgodilo veliko dogodkov, ki so močno vplivali na potovanja (Brexit, covid, vojni v Ukrajini in Iranu, inflacija …). To pomeni, da je načrtovanje operacij s strani prevoznikov zelo težko, nepredvidljiv dogodek pa lahko iz dneva v dan spremeni celotno situacijo na tržišču. Takoj po napadu ZDA in Izraela je podjetje izgubilo večletni posel v Savdski Arabiji.

Nazadnje je bila na sporedu še panelna razprava o prihodnosti potovalne industrije v jugovzhodni Evropi, na kateri so sodelovali glavni izvršni direktorji letalskih prevoznikov Air Serbia, ETF Airways, Euroairlines, družbe, ki upravlja mednarodno letališče v Bacăuu (Romunija), Matija Kranjc iz Amelie International, izvršni direktor za turizem in storitve mobilnosti družbe Nomago Marjan Beltram in predsednik upravnega odbora Air Montenegro Tihomir Dragaš. Stjepan Bedić (ETF Airways) je prisotne nasmejal z izjavo, da letalske družbe ne bi smele šteti potnikov, kot da bi bili kokoši. V nadaljevanju je še povedal, da prevozniki pripeljejo veliko število turistov, ki na destinaciji blagodejno prispevajo k lokalnemu gospodarstvu, in da je zato večkrat smotrno uvesti subvencije za lete. Veliko konkurenco domačim prevoznikov predstavljajo tuji prevozniki, zlasti tisti iz držav, ki imajo davke in prispevke na plače nižje. Kranjc in ostali sogovorniki so se z Bedićem strinjali, da v EU razvoj panoge ustavlja tudi pretirana birokracija. Predstavniki podjetij so se znova dotaknili raznih problematik, ki so bile že omenjene v jutranjih in popoldanskih predstavitvah, dan pa sklenili na neformalnem druženju na terasi B-Bara.