Zapuščina sv. Frančiška skozi likovno ustvarjalnost na razstavi v Gorici
Dvajset umetnikov je v Galeriji Ars predstavilo likovne poglede na življenje, sporočilo in duhovno dediščino sv. Frančiška Asiškega
Lik sv. Frančiška Asiškega navdihuje vernike, umetnike in mislece po vsem svetu. Ob 800-letnici njegove smrti so mu v Galeriji Ars na Travniku posvetili tudi skupinsko likovno razstavo Slikarski izrazi – Zapuščina sv. Frančiška 1226–2026, ki jo je Društvo Ars pripravilo v sodelovanju z društvom Endas. Razstava predstavlja poklon eni najvplivnejših osebnosti krščanske duhovnosti ter njegovemu sporočilu, ki ostaja aktualno tudi v sodobnem času.
Na odprtju, ki je bilo v sredo, 10. junija, se je zbralo lepo število obiskovalcev, ljubiteljev umetnosti in prijateljev kulture. V imenu Društva Ars jih je uvodno pozdravila Franka Žgavec, razstavo pa je predstavila umetnica in dolgoletna kulturna delavka Maria Grazia Persoglia. Poudarila je, da sv. Frančišek že stoletja nagovarja ljudi različnih narodov, kultur in prepričanj s svojo preprostostjo, ljubeznijo do bližnjega in spoštovanjem do stvarstva. Njegov zgled je še posebej dragocen v času, ko svet zaznamujejo vojne, družbene napetosti in številne človeške stiske. “Prav v teh časih se kaže, kako zelo potrebujemo sporočilo in zapuščino sv. Frančiška,” je dejala govornica. Spomnila je tudi, da gre za potujočo razstavo – po postavitvah v Pierisu in Tržiču je prišla na vrsto Gorica, sledile pa bodo še postavitve v Štarancanu in Sloveniji.
Organizatorji so se za pripravo razstave odločili prav zaradi pomembnega jubileja, ob tem pa izrazili željo, da bi umetniška dela obiskovalcem ponudila priložnost za razmislek o vrednotah miru in sožitja. Razstava naj bi bila simboličen prispevek k prizadevanjem za bolj človeško in solidarno družbo ter hkrati spodbuda za iskanje upanja v negotovih časih.
Sv. Frančišek Asiški, ustanovitelj frančiškanskega reda, velja za eno najbolj čaščenih osebnosti krščanskega sveta. Njegovo življenje, zaznamovano z odpovedjo bogastvu, služenjem ubogim in oznanjevanjem evangelija, je navdihovalo neštete umetnike skozi stoletja. Prav to navdihujočo dediščino so skušali na svoj način ujeti tudi sodelujoči ustvarjalci. Na razstavi sodeluje dvajset umetnikov, ki so skozi različne slikarske pristope in osebne poetike upodobili lik umbrijskega ubožca ter teme, povezane z njegovim življenjem in sporočilom. Svoja dela predstavljajo Licinio Tonet, Edi Pangos, Ondina Altran, Mariarosa Bonifacio, Adriano Boscarol, Alda Antoni, David Cej, Virginia Fabris, Luigina Golles, Antonella Leban, Nino Rosso, Alessia Giordano, Emilija Mask, Tiziana Millo, Laura Miorin, Taddeo Sedmak, Maria Grazia Persoglia, Marks Nishantha, Valdiero Vecchiet in Pisana Wild. Sv. Frančišek Asiški je v naravi prepoznaval odsev Božje lepote in vse stvarstvo doživljal kot veliko družino bratov in sester, prav v tem pogledu na svet pa so nekateri sodelujoči umetniki našli navdih za svoja dela. Razstava obiskovalcem ne ponuja le estetskega doživetja, temveč tudi povabilo k razmisleku o sporočilu svetnika iz Assisija.
Silvia Paoletti, predsednica občinskega sveta Občine Gorica, se je Mariagrazii Persoglia zahvalila za dolgoletno požrtvovalno delo na področju kulture, zlasti v okviru društva Endas, o razstavi pa je dejala, da “želi biti sporočilo povezovanja, sprejemanja in odprtosti do drugih”. Sledil je poseben trenutek večera – podelitev priznanja Občine Gorica Marii Grazii Persoglia. Občinski odbornik za kulturo Fabrizio Oreti je razložil, da ji je občina priznanje namenila za več kot petdeset let predanega delovanja na področju kulture ter za pomemben prispevek k spodbujanju umetniškega ustvarjanja in kulturnega življenja na Goriškem. “S svojim vztrajnim delom na kulturnem in likovnem področju je znala pripovedovati o dragoceni čezmejni dediščini našega prostora ter jo širiti med ljudi,” je dejal Oreti. Poudaril je tudi, da je nagrajenka vedno delala “čezmejno” ter je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade v različnih italijanskih in tujih mestih. Nagrajenko in vse zbrane je ta gesta ganila in bila tudi priznanje vsem, ki že vrsto let nesebično soustvarjajo kulturni prostor našega okolja.
