Zlati jubilej župnije v “mestu brez zvonikov”, 50-letnico so praznovali v novogoriški konkatedrali
V konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici so prejšnji konec tedna praznovali 50-letnico župnije Nova Gorica. Ustanovljena je bila 1. maja 1976, delovati pa je začela 1. septembra 1976 na Partizanski ulici 40. Sodobno zasnovana župnijska cerkev je bila zgrajena leta 1982 po načrtih arhitekta Franca Kvaternika, posvečena pa 12. decembra 1982. Zvonik je bil dograjen in blagoslovljen skupaj s štirimi zvonovi 30. septembra 2001. Križev pot in več kot pet metrov visok lesen kip Kristusa Odrešenika je v sodobnem ekspresionističnem slogu ustvaril kipar Stane Jarm, ki je obenem avtor plastike Božje Matere z Detetom v stranski kapeli. Leta 2004 je cerkev postala prva konkatedrala v Sloveniji, torej enakopravna cerkev glavni cerkvi v škofiji.
Slovesno mašo v nedeljo, 7. junija, je ob domačem župniku Milanu Preglju, ki je otrokom podelil zakrament prvega sv. obhajila, daroval nuncij Luigi Bianco. Slovesno je bilo že dan prej, ko je sveto mašo daroval škof Peter Štumpf. Ob zlatem jubileju župnije je poudaril, da se je njena zgodovina začela skromno in v tajnosti. Pot do zidane cerkve “v mestu brez zvonikov” je bila posebno težka in dolga, saj so lokalni oblastniki in komunistični funkcionarji gradnji močno nasprotovali. Župniku Gašperju Rudolfu je škof Janez Jenko poveril dve nalogi: zgraditi cerkev iz kamna in hkrati graditi Cerkev iz živih kamnov, živo občestvo vernikov, kar mu je uspelo “z veliko pastoralno ustvarjalnostjo”. “Po dolgih prizadevanjih in tudi ponižanjih” je bila cerkev decembra 1982 vendarle posvečena, je dejal škof. “Postala je pastoralno središče širšega prostora.” Za konkatedralo je bila razglašena leta 2004 po zaslugi škofa Piriha. Rudolfu so pri gradnji skupnosti pomagali številni sodelavci, duhovniki, katehistinje in mnogi laiki. Škof Peter je posebej izpostavil pomen prvih družin in mater: “Z novo župnijo se je začela tudi nova veroučna šola. Kako privabiti prve otroke? Sam (Rudolf) zapiše, da so vprašanje rešile predvsem mame. Po stanovanjskih blokih so poiskale druge družine z otroki iste starosti in jih povabile k verouku.” Cerkev torej raste tam, “kjer verniki povabijo druge. Kjer nekdo naredi prvi korak. Kjer vera ni nekaj zasebnega, ampak dar, ki ga želimo deliti.” Nova Gorica je nastala ob meji, iz ran povojne zgodovine, je še dejal Štumpf. Vanj so prihajali ljudje iz različnih krajev, s seboj so prinašali delo, pogum in upanje. “Mesto je raslo z gradbišča v sodobno urbano središče.” Prišle so družbene spremembe, osamosvojitev Slovenije in odprta Evropa. “Danes Nova Gorica in Gorica skupaj živita nekaj, kar se je nekoč zdelo skoraj nemogoče – prostor srečevanja, sodelovanja in skupne prihodnosti.”
Zlati jubilej župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici je tudi priložnost za opogumljanje, je še dejal škof. Petdeset let dinamične preteklosti govori o tem, “da sta samo v Bogu mogoči naša osebna prihodnost in prihodnost vsake cerkvene skupnosti”. Prihodnost Cerkve domuje tam, kjer vera ponovno postane osebno srečanje z Jezusom, kjer občestvo ostaja prostor bližine in kjer Božja beseda najde pot v vsakdanje življenje ljudi.
