Odmevi ponosne preteklosti in koraki v novo pomlad ob 60-letnici MoPZ Mirko Filej

POGOVOR Andrej Čevdek, predsednik MoPZ Mirko Filej, ki slavi 60-letnico

“Odmevi preteklosti, koraki sedanjosti”. To je naslov jubilejnega koncerta, ki bo ob 60. obletnici delovanja Moškega pevskega zbora Mirko Filej iz Gorice potekal v soboto, 30. maja, ob 19.30 v cerkvi sv. Justa v Podgori. Pred mikrofon smo povabili predsednika Andreja Čevdka, ki v zboru poje nad 40 let.

60 let delovanja je za zborovski sestav izjemna prelomnica. S kakšnimi občutki Moški pevski zbor Mirko Filej stopa v to praznovanje?

Šestdeset let delovanja je veliko. Od prve skupine je v zboru danes samo še en pevec, Branko Blažič. Večina ostalih članov poje nad 30 let. Jaz sem se sestavu pridružil pred 41 leti, ko sem bil star 14 let. Kakšne občutke imamo? Obletnica nam je v velik ponos. Vsi smo ponosni na to, da je zbor obstal do te častitljive obletnice. Največja zahvala za vse to gre seveda Zdravku Klanjščku.

Njegovo ime je zares neločljivo povezano s tem zborom.

On je zbor ustanovil in ga vodil do leta 2024, ko smo pod njegovim vodstvom še zadnjič zapeli v cerkvi v Pevmi. Temu največjemu moškemu zboru na Goriškem, ki je imel tudi 46 pevcev, je Zdravko dal ogromno. On ga je postavil na noge in skozi vsa ta leta ohranjal. Kar je meni znano, je v 58 letih na vajah manjkal samo dvakrat … Vse to je vedno delal za narodov blagor.

Zadnja leta mu je pešalo zdravje, pa tudi pevci smo izgubljali moč. Zdravko je pravi junak, zasluži več kot samo čast. Ko je začutil, da ne zmore več, se je umaknil, toda pod pogojem, da najdemo drugega dirigenta, ki bi ohranil vrednote Mirka Fileja. Seveda ni bilo lahko najti koga, ki bi ga nadomestil.

In tako ste predlanskim pomislili na Davida Bandlja, enega najuspešnejših zamejskih zborovodij. Kakšen je bil prehod?

Res je, stopili smo v stik z Davidom, ki se je vabilu rad odzval. Zbor Filej je dobro poznal, saj je pred leti v njem pel z nekaj prijatelji, zato se je vedno počutil del tega sestava. Prevzem vodenja je z veseljem potrdil, a sprva dejal, da bo taktirko prevzel le začasno, toliko, da nas pripravi na Cecilijanko 2024. Zdravko je to odločitev z veseljem sprejel. Začetek je bil verjetno malo naporen, a že po prvih vajah je bil David vidno navdušen, “zgleda dobro,” je rekel. Po nastopu na Cecilijanki pa nam je že zaupal, da ima v mislih že nove projekte z nami … Povedal nam je tudi, da si je vedno želel voditi moški zbor, predvsem takega, v katerem bi peli moški vseh starosti, od 14. leta dalje.

Po Cecilijanki je skupna božičnica za moške zbore v organizaciji ZCPZ speljala vodo na naš mlin … Takrat so številni pevci, ki so bili vajeni izključno petja v mešanem zboru, lahko bolje spoznali, kaj pravzaprav je moško petje. In v zbor Filej so začeli prihajati novi člani, tudi iz okoliških vasi. Končno smo dočakali tudi to, da so v naš zbor prišli fantje iz mladinskih zborov Emil Komel. Danes jih je okrog deset! Zaslugo ima seveda David, brez njega jih ne bi imeli. Tega smo iskreno veseli. Za nas je veliko zadoščenje videti, kako iz tedna v teden rastemo tudi ob drugačnih skladbah. Moško petje je res nekaj posebnega. Zadoni globoko. Ko enkrat to občutiš, te popolnoma prevzame. Zanimivo je tudi to, da se mladi radi družijo z nami, starejšimi. Zelo dobro so se vključili in se radi ustavljajo po vajah in na zakuskah. Tako je prav. Nenazadnje je eden od njih pripravil naš kanal na Instagramu, drugi je izdelal nov logotip.

Ime Mirka Fileja, goriškega duhovnika, glasbenika in narodnega buditelja, nosite s ponosom. Kako zbor danes ohranja njegovo dediščino in vrednote?

To seveda delamo še predvsem s petjem njegovih pesmi. Kot pravi naš novi dirigent, ima Filej zelo preproste, pa tudi zelo zahtevne. Rad pove, da je Filejeva Nekje v gorah prava opera; to je tudi naša himna, s katero se radi predstavljamo.

V zboru poješ že vrsto let, hkrati pa nanj gledaš skozi oči predsednika. Če se ozreš nazaj, kateri trenutki, turneje ali koncerti so se vam najbolj neizbrisno zapisali v spomin?

Naš zbor je v teh letih izdal več plošč in CD-jev. Bili smo na več turnejah, med drugim v Rimu, med rojaki v Belgiji in Berlinu, to so bila posebna doživetja. V preteklosti smo nastopali na zborovskih tekmovanjih, kot sta npr. Naša pesem v Mariboru in Seghizzi v Gorici. Veliko let smo že pobrateni s pevskim zborom iz Krope na Gorenjskem.

Predsedstvo sem sprejel leta 1991. Takrat je bil zbor še močan; kot vsaka taka skupina pa je počasi začel pešati. Mislim, da v zadnjih letih začenjam opravljati vlogo predsednika na drugačen način. Prej nisem imel komu vlivati energije, veliko časa sem zaman vlagal v iskanje pevcev. Zdaj se stvari spreminjajo, moje organizacijsko delo postaja bolj dinamično. To mi je v veliko veselje! Nikdar si ne bi mislil, da bomo doživeli kaj takega. Mladi komelovci nas vodijo naprej! Res sem ponosen nanje. Zahvala naj gre vsem, ki že veliko let gojijo zborovsko piramido šole Komel, od Damijane preko Mateje in Mirka do Davida.

Vedno sem si želel, da bi zbor Filej nekega dne postal to, kar zdaj je. Lotevamo se skladb, za katere si nikoli ne bi predstavljal, da bi jih mi peli.

Slavnostni koncert je pred vrati. Nam lahko malce odpreš vrata v zakulisje – kaj ste pripravili za to praznično obeležitev?

David je rekel: “Bomo pihali …” Na večernem programu bo namreč kar 14 pesmi, med njimi sta dve iz našega železnega repertoarja, druge smo naštudirali v teh slabih dveh letih. Zato ne bo veliko govorov. Prevladalo bo petje, moško petje, ki naj spet zadoni po vsej Goriški! Vsi z navdušenjem čakamo ta koncert. Za vsem tem pa je veliko dela, veliko vaj, tudi ob sobotah in nedeljah. Nihče pa se za to ni pritoževal …

Ko ugasnejo slavnostne luči 60-letnice, se delo ne ustavi. Kakšni so načrti in želje MoPZ Mirko Filej za prihodnje desetletje?

Delo se gotovo ne bo ustavilo. Daljnoročnih načrtov ne bomo še razkrivali. Zadnje čase smo seveda posvečali pozornost jubileju, ki je pred nami. Jeseni bomo prisotni na Cecilijanki. Vsakoletna maša za rajne člane zbora je že naša tradicija; tokratna novost je, da jo bomo oblikovali z enoglasno mašo Emila Komela, posvečeno prav pokojnim pevcem.

Kaj bi kot predsednik ob tem visokem jubileju zaželel svojim pevcem in zvestemu občinstvu?

Pevcem bi zaželel, da nadaljujemo pot, po kateri hodimo v zadnjem letu. Gotovo bo šlo še bolje, kot že gre. Poslušalce pa vabim, naj pridejo, naj nam prisluhnejo in naj vidijo, kaj zmore moško zborovsko petje.

60-letnica zbora je gotovo tudi čas za osebne spomine. Tvoj oče je bil dolgoletni steber tega zbora, zdaj si to ti. Kaj bi ti danes rekel, ko kot pevec in predsednik nosiš družinsko štafeto in nadaljuješ tradicijo, ki jo je soustvarjal že on?

Mislim, da bi bil zelo ponosen … Ko sem v zboru, v katerem sta pela tudi dva strica, sprejel predsedniško funkcijo, je on še pel. Pokojnih filejevcev je že veliko. Tam gor je že pravi moški zbor …

Preberi tudi pogovor z dirigentom Davidom Bandljem (klikni in preberi).