Potopisno predavanje o azijski državi Mjanmar, deželi lepote, a tudi velikih razlik
V Finžgarjevem domu je 23. aprila v sklopu cikla V 80 minutah okrog sveta potekalo izjemno zanimivo potopisno predavanje Mateja Susiča, ki ga organizira Društvo Finžgarjev dom. Večer, ki ga je uvedla Breda Susič, nas je popeljal v Mjanmar, v prečudovito, a danes nemirno državo, ki jo pretresa državljanska vojna. Pred devetimi leti, ko jo je Matej Susič obiskal, je bila za popotnike precej dostopnejša.
Susič se je za potovanje odločil po obisku Tajske, ko ga je začelo zanimati, katera država v regiji ponuja največjo kulturno in etnično raznolikost. Mjanmar so mu opisali kot pravo zakladnico različnih svetov in res je tam odkril očarljivo mešanico tradicij, ljudstev in zgodovine. Matej Susič namreč že več let sodeluje kot vodnik pri italijanski turistični organizaciji Avventure nel mondo, kjer skupine pogosto nastajajo spontano: nekdo predlaga destinacijo, in če je zanimanja dovolj, se potovanje tudi uresniči. Tako je nastala tudi odprava v Mjanmar.
Država ohranja številne starodavne običaje, ki so nekoč veljali tudi pri nas. Ena od značilnosti je, da družine pogosto enega izmed otrok pošljejo v samostan, da bi postal menih. Budizem je še danes prevladujoča religija in bistveno oblikuje vsakdanje življenje Mjanmarcev. Povsod srečamo tako ženske kot moške menihe, ki med drugim skrbijo tudi za reveže. Poleg tega posebnost Mjanmarja predstavljajo ženske z rumenkasto obarvanimi lici. Uporabljajo namreč naravno kremo iz rastlin, ki ščiti pred soncem in vlaži kožo. Med zanimivostmi so tudi znameniti zračni baloni, ki pa so zaradi vremenskih razmer lahko nevarni, zato se Susič festival z baloni ni udeležil.
Zgodovina Mjanmara je burna. V 16. stoletju se je na tem območju utrdilo več kraljestev, med pomembnejšimi pa je bila tudi kraljevina Ava, ki je nadaljevala tradicijo starejših burmanskih držav. Kasneje so se ozemlja širila in pogosto spopadala s sosednjimi silami, zlasti s Kitajsko in Siamom (današnjo Tajsko). V 19. stoletju je državo po treh anglo-burmanskih vojnah postopoma osvojila Velika Britanija in jo vključila v britanski imperij, pri čemer je izkoriščala njene naravne vire. Po drugi svetovni vojni, leta 1948, je Burma, kot se je takrat imenovala, postala neodvisna, vendar so državo še naprej zaznamovali notranji konflikti in politična nestabilnost.
Pomembno mesto je Mandalaj, nekdanja kraljeva prestolnica, znana po samostanih, palačah in mostovih z osupljivimi razgledi. Današnja največja mesta še vedno nosijo močan pečat kolonialne arhitekture, medtem ko v njihovih središčih stojijo starodavni templji. Podeželje pa razkriva drugačno sliko: hribovite pokrajine, tradicionalne hiše iz slame ali opeke ter življenje, ki je pogosto še vedno močno vezano na kmetijstvo. Električnih vozil skoraj ni, zato so vozovi še vedno pomembno prevozno sredstvo. Otroci se igrajo preproste igre, podobne tistim iz časa pred sodobno tehnologijo. Posebno znano je jezero Inle, kjer ribiči lovijo ribe na edinstven način, pogosto tudi kot prikaz za turiste. Zanimivo je, da starejše ženske še vedno izdelujejo oblačila iz rastlinskih vlaken na tradicionalen način.
Mjanmar pa ni le dežela lepote, temveč tudi velikih razlik. Državo sestavlja mnogo etničnih skupin, od katerih vse niso uradno priznane, kar povzroča napetosti in konflikte. Ena najbolj pretresljivih zgodb je usoda Rohingov, največje populacije brez državljanstva na svetu. Kljub težkim razmeram prebivalci ostajajo odprti in radovedni. Ker si mnogi ne morejo privoščiti potovanj, jih srečanja s tujci še posebej zanimajo. Mjanmar torej res skriva “tisoč svetov v enem”, saj je to država nasprotij, bogate dediščine in neizmerne lepote, ki pa hkrati potrebuje mir in stabilnost, da bi lahko v polnosti zaživela.
