Dijaki odkrivali skrivnosti vode in poslušali pričevanje senatorja
Razvejana dejavnost na zavodu Stefan in liceju Slomšek
Danes je dejavnost slovenskih tržaških višjih šol pestra, zanimiva in nagovarja dijake na 360 stopinj. Vsak zavod oz. licej vključuje v šolsko in obšolsko dejavnost vedno več zanimivih projektov, da lahko dijaki in dijakinje na najboljši način izkoristijo vse, kar jim šola nudi. To počneta tudi tržaški zavod Jožef Stefan in tržaški licej A. M. Slomšek. Prejšnji teden sta obe višji šoli imeli na koledarju kar dve zanimivi pobudi. Dijaki četrtega razreda biokemijske smeri zavoda Stefan so namreč v sklopu projekta Erasmus+ cel teden gostili dijake iz Švedske. Dijaki petega razreda liceja Slomšek pa so pripravili srečanje z nekdanjim novinarjem in senatorjem Stojanom Spetičem.
Od 23. do 29. marca so bili na šoli Jožef Stefan v okviru programa Erasmus+ na obisku dijaki naravoslovne gimnazije Rudbeckgymnasiet iz mesta Örebro na Švedskem. Projekt z naslovom Pure Water, Clear Future vključuje vrsto laboratorijskih in terenskih dejavnosti na temo vode ter spodbuja mednarodno sodelovanje na področju naravoslovja in okoljske znanosti. Mešano delovno skupino dijakov in dijakinj smo obiskali v sredo, 25. marca, na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena, kjer so izvajali terensko delo. Koordinatorka Erasmus+ projektov Irena Milanič nam je uvodoma pojasnila, da projekt izvajajo že od leta 2018 in vsakič izberejo drugačno tematiko. Tokrat so izbrali temo vode. Projekt z naslovom Pure Water, Clear Future vključuje vrsto laboratorijskih in terenskih dejavnosti ter spodbuja mednarodno sodelovanje na področju naravoslovja in okoljske znanosti. Skupaj s švedskimi vrstniki so dijaki na terenu vzorčili morsko vodo, izolirali in klasificirali plankton. S pomočjo multiparametrične sonde so opravili vrsto meritev kemijsko-fizikalnih značilnosti morske vode: temperaturo, slanost, električno prevodnost, gostoto, pH in druge dejavnike, ki pogojujejo življenje v morju. Vzorce vode so nato pregledali pod mikroskopi ter klasificirali fito- in zooplankton. V četrtek so obiskali še naravoslovno fakulteto tržaške univerze, kjer so imeli t. i. Hypogean Day, namenjen predstavitvi podzemnih okolij FJK s posebnim poudarkom na kraškem sistemu Timave. Spoznali so tudi sledilne tehnike za preučevanje podzemnih in vodnih sistemov ter aktualne raziskave jamske favne in prisotnosti mikroplastike v podzemnih ekosistemih. V petek pa so obiskali Škocjanske jame, kjer so po predavanju o krasoslovju imeli tudi voden ogled jam. Švedski dijaki so v soboto obisk sklenili z ogledom Devina, v nedeljo pa so na poti na letališče obiskali še Benetke.
Dijaki petih razredov humanističnega in družbeno-ekonomskega liceja Slomšek pa so v okviru potenciranega pouka državljanske vzgoje gostili nekdanjega novinarja in senatorja Stojana Spetiča. Srečanja bi se moral udeležiti tudi nekdanji novinar, diplomat, minister in evropski poslanec Ivo Vajgl, a je bil zaradi osebnih razlogov odsoten. Srečanje s Stojanom Spetičem je vodil profesor Primož Sturman, ki je uvodoma poudaril, da je nekdanji senator, doma iz Katinare, v mnogih ozirih zgodovinski spomin naše narodne skupnosti. Predstavlja tudi spomin na tragičen dogodek iz leta 1974, ko je na svetoivanski šoli počila bomba zaradi terorističnega napada. Stojan Spetič je na srečanju s slovenskimi dijaki tako najprej spregovoril o sodelovanju z dijaki italijanske višje šole Carducci Dante, ki so opravili raziskavo o bombnem napadu. Pri raziskavi z naslovom La scuola nel mirino je imel vlogo pričevalca dogodkov tistega časa. Bomba je eksplodirala le nekaj dni po tem, ko je vodja takratne fašistične stranke Giorgio Almirante v Trstu izjavil, da je treba “iztrebiti slovanski bacil”. Spetič je opozoril, da je bilo tisto obdobje, imenovano “svinčena leta”, zaznamovano s številnimi fašističnimi terorističnimi napadi, kot so bili atentati v Milanu in poskusi napadov na slovenske šole, med njimi tudi neuspešni napad na otroški vrtec pri Sv. Ivanu leta 1969.
Spetič je poudaril, da je vedno prijetno, če ljudem omogočiš, da prisluhnejo spominom starejše generacije, saj je to del medgeneracijskega dialoga in osebne rasti. Pogosto je govoril po šolah in opazil, da so dijaki radovedni. Po njegovem mnenju je to edini način, da si pridobijo znanje, izkušnje in vrednote prejšnje generacije, običajno v pogovoru z dedki in babicami. Sam se je zato prepoznal kot neke vrste simbolični dedek, ki prinaša svoje izkušnje in dijakom omogoča, da usvajajo tako znanje kot vrednote.
