Tihi kronist in neutrudni graditelj mostov Emilio Danelon

V spomin / Emilio Danelon

Dne 12. januarja je v 88. letu starosti odšel v večnost Emilio Danelon, na Goriškem znan predvsem kot dolgoletni publicist, sodelavec dnevnika Il Piccolo in tednika Voce Isontina, velikodušen gospod milega značaja, ki je za dnevnik spremljal tudi slovenske prireditve v mestu in okoliških vaseh.

Bil je človek trdnih korenin, po rodu Karnijec, strasten častilec furlanščine in srednjeevropske zgodovine našega mesta. Kot zvest član Marijine družbe, vzgojen pri jezuitih v centru Stella Matutina, je svojo vero živel skozi dejanja, ne besede. Dejaven je bil v različnih društvih, tudi v politiki, pa v župnijskih svetih, prisoten ne le v Ločniku, kjer je živel, temveč tudi v mestni stolni cerkvi in pri kapucinih. Bil je tudi ponosen član krajevnega združenja alpincev, ki so se mu na pogrebu 17. januarja v Ločniku poklonili s častno stražo in pesmijo. Profesionalno pot je gradil v banki, njegovo resnično poslanstvo pa je bilo med ljudmi. Vsakomur se je namreč rad približal, rad je navezoval in ohranjal stike. Ni bil le poročevalec o dogodkih, župnijskih dejavnostih in obletnicah; s svojimi zapisi je – v svojem osebnem in prepoznavnem slogu – v vsakdanje dogajanje vnašal dobrohotnost in upanje. Kot so poudarili mašniki na pogrebu, je bil pokojni Emilio pravičen in delaven človek, ki se je izogibal žarometom, v cerkvah in na srečanjih se je najraje držal korak nazaj. Bil je “dober kot kruh”, ljubezniv, vljuden, blag, pravi “gospod stare šole”. Njegova zapuščina ni le v tisočih zapisov, temveč v spominu na njegovo tiho, vztrajno in prijazno navzočnost, s katero je bogatil naše skupnosti.

Gospod Življenja naj mu povrne vse, kar je dobrega naredil med nami.