Katalog nadškofijskega zaklada Od Ogleja do Gorice - dediščina oglejskega patriarhata v besedi in podobi
Lani je bila v razstavnih prostorih kompleksa sv. Klare v Gorici na ogled razstava z naslovom Od Ogleja do Gorice, nadškofijski zaklad, ki jo je pripravila Občina Gorica v sodelovanju z goriško nadškofijo in s podporo Dežele Furlanije – Julijske krajine. Kustos razstave je bil Alessio Persic iz Katoliške univerze Srca Jezusovega iz Milana, umetniški vodja pa Marino De Grassi. Razstavljenih je bilo več kot dvesto umetnin in dragocenih predmetov sakralne umetnosti iz zakladnice oglejskega patriarhata – škofovski in liturgični predmeti, relikviariji, iluminirani rokopisi, slike, grafike velikega formata, glasbila, rokopisi izjemnega zgodovinskega pomena ter redke knjige. Razstavljeni predmeti so po ukinitvi oglejskega patriarhata leta 1751 prešli pod okrilje goriške nadškofije. Razstavo je spremljal katalog v italijanskem jeziku, v četrtek, 29. januarja, pa je bila v Trgovskem domu predstavitev slovenske različice kataloga z naslovom Od Ogleja do Gorice, nadškofijski zaklad. Publikacijo sta predstavila njen urednik Alessio Persic in Renato Podbersič, znanstveni sodelavec na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, ki je tudi avtor enega izmed poglavij.
“Razstava je bila edini dogodek v okviru Evropske prestolnice kulture, ki si je prizadeval osvetliti prispevek vere in krščanskih ustanov k sožitju narodov, kakršno se je dejansko uresničevalo že znotraj oglejskega patriarhata,” je uvodoma povedal Alessio Persic, ki se je nato sprehodil po večstoletni zgodovinski poti oglejskega patriarhata, “ozemlja spopadov in srečevanj narodov, prostora nenehnega prepletanja kultur in mirnega sobivanja narodov”.
Katalog opisuje zgodovino goriške nadškofije, cerkvene ustanove, ki je ta prostor zaznamovala do Pariške mirovne pogodbe leta 1947. Bogato ilustrirana knjiga je v slovenskem jeziku izšla letos. “Gre za sintezo, saj je izvirni katalog v italijanskem jeziku obširnejši, reprodukcije slik in časovna nit, ki deskribira oglejski patriarhat in goriško nadškofijo kot njegovega naslednika, pa so dejansko tudi v tej knjigi zelo lepo opisane,” je razložil Renato Podbersič. Po njegovih besedah se je ta cerkvenoupravni pristop usidral v našo zgodovinsko izkušnjo tudi na kulturnem, jezikovnem in političnem območju.
Oglejski patriarhat je imenitno zaznamoval našo cerkveno preteklost do leta 1751, ko je bil ukinjen in sta na tem cerkvenoupravnem prostoru nastala beneški in avstrijski del, torej nadškofija v Vidmu in nadškofija v Gorici. V publikaciji spoznamo zaklad, ki je v stoletjih nastal v oglejski Cerkvi. Gre za dragocene predmete, a tudi za nesnovno kulturno dediščino, ki se je širila z bogatim oglejskim patriarhatom. Po letu 1751 je bil zaklad razdeljen med dve nadškofiji. S časom se je del zaklada v Vidmu skoraj popolnoma izgubil, dediščina oglejske Cerkve, ki je prišla v Gorico, pa je v celoti ohranjena.
“Ostalo je to, kar kaže na bogastvo tega ozemlja, ki je bilo večversko in večetnično, a s skupno zgodovinsko izkušnjo,” je še poudaril Podberšič. V svojem govoru se je spomnil na g. Bogdana Vidmarja, ki si je zelo želel slovenske izdaje knjige, nadalje pa je spregovoril še o različnih avtorjih, katerih prispevke lahko preberemo v njej. Sam je opisal dediščino oglejskega patriarhata 19. in 20. stoletja do prve svetovne vojne; med ostalimi avtorji so še Silvano Cavazza, Marianna Cerno, Alessio Persic, Davide Pillitu in Franci Petrič, dolgoletni urednik tednika Družina, ki je napisal prispevek o romarski izkušnji naših prednikov na Goriškem skozi čas. Zapisa sta prispevala tudi goriški župan Rodolfo Ziberna in msgr. Carlo Redaelli.
Razstava in spremljajoči katalog ne predstavljata zgolj dragocenega umetnostnozgodovinskega pregleda, temveč tudi poglobljen razmislek o skupni dediščini prostora, ki je bil stoletja stičišče različnih jezikov, kultur in ver. Oglejski patriarhat in njegova goriška naslednica se v tem okviru razkrivata kot pomembna nosilca duhovne, kulturne in zgodovinske identitete, katere sledovi so še danes prepoznavni v našem okolju. Slovenska izdaja kataloga je zato dragocen prispevek k boljšemu razumevanju lastne preteklosti ter k utrjevanju zavesti o skupnem zgodovinskem izročilu, ki presega politične in narodne meje.
