Od kod ste?
Jezikovnica (216)
Oktober je mesec, ki je v znamenju začetka visokošolskega študija, in tako naše univerze na široko odprejo svoja vrata, ulice univerzitetnih mest pa napolnijo študentke in študentje z vseh vetrov. Nič drugače ni v Kopru, kjer množice poletnih turistov zamenjajo številni znanja željni mladi. Ko se na uvodnih srečanjih spoznavam z njimi, me seveda zanima, od kod so, še zlasti, ker niti zdaleč ni nujno, da prihajajo zgolj iz Primorske, pač pa so z vseh koncev Slovenije in tudi iz zamejstva. Še posebej želim izvedeti ime vasi ali zaselka, kadar kdo med študenti reče, da je iz okolice nekega kraja. Tako se potem izkaže, da je npr. okolica Ribnice prav Loški Potok, kjer je odraščala pisateljica Zofka Kveder, okolica Tolmina pa Slap ob Idrijci, kjer se je rodil pisatelj Ciril Kosmač. Vedno znova jih spodbujam, da povedo ime svojega domačega kraja, saj je to tudi tema, ob kateri se zaustavimo, ko se pogovarjamo o veliki začetnici v krajevnih imenih. In sploh ni nujno, da so kraji neznani, če se njihovim prebivalcem zdi, da so zakotni.
Zakaj danes tako dolg uvod? Ker sem skušala nanizati čim več samostalnikov, ki skupaj s predlogi odgovarjajo na vprašanje: Kje ste doma oz. od kod ste doma ali od kod prihajate? V Kopru, na Primorskem, na vseh koncih Slovenije, v zamejstvu, v Loškem Potoku, na Slapu ob Idrijci. Iz Kopra, s Primorskega, z vseh koncev Slovenije, iz zamejstva, iz Loškega Potoka, s Slapa ob Idrijci. Pri tem namreč prihaja najmanj do dveh vrst napak. Namesto da bi pravilno vprašali “od kod?”, vse prepogosto slišimo neustrezno “iz kod?” ali celo “iz kje?”. V odgovorih pa poslušamo npr. “iz Jesenic”, čeprav smo “na Jesenicah” in bi bilo torej prav “z Jesenic”. Včasih pa tudi, ne boste verjeli, kdo rabi “na Primorski”, namesto “na Primorskem”. Oglejmo si lepo po vrsti, kako je prav.
Najpogostejši odgovor na vprašanje, od kod je kdo doma, se začne takole: “iz” … Npr.: iz Gorice, iz Trsta, iz Doberdoba. Manjši del slovenskih krajev, vendar nanje ne smemo pozabiti, pa ima pred seboj predlog “z”. Če smo torej “na Opčinah” ali “na Mostu na Soči”, prihajamo “z Opčin” in “z Mosta na Soči”. Ker se odgovor največkrat začne s predlogom “iz”, se očitno po vzorcu oz. analogiji tako oblikuje tudi vprašanje, ki pa ni pravilno: “iz kod?” ali celo “iz kje?”. Še zlasti v preteklosti je bila za kraje, ki so imeli v svojem poimenovanju ime svetnika, uveljavljena raba s predlogom “pri”, npr. “pri Svetem Antonu”, in posledično je bil kdo doma “od Svetega Antona”, vendar je taka raba dandanes redka, značilna npr. za kraj Negova na Štajerskem, za katerega še v Slovenskem pravopisu 2001 piše: “pri Negovi”.
In Primorska? Tukaj pa je prišlo do zanimive situacije. Že malce zastarel izraz za območje, ki mu rečemo Primorska, je samostalnik srednjega spola: Primorsko. V imenovalniku se je v rabi uveljavil ženski spol: “Primorska”, v mestniku pa oblika za srednji spol: “na Primorskem”. Neprimerno je torej rabiti: “na Primorski” ali “v Primorski” – čeprav je slednja v Slovenskem pravopisu 2001 zapisana, vendar je raba ne izkazuje. Manj razrahljana pa je meja med obliko “iz Primorske” in “s Primorske”, saj je predlog v ePravopisu na Franu, da bi bili normirani obe. Vsekakor ustrezno pa je: “s Primorskega”, saj smo “na Primorskem”.
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Pedagoški fakulteti in Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.
