Draga je bila potrebna
Draga je doživela šestedesetletnico. To ni zgolj obletnica Društva slovenskih izobražencev, ki jo organizira, pač pa praznik mnogo širše skupnosti, kateri se je Draga od vseh začetkov zavezala in jo soustvarjala. Zamisel se je porodila v manjšinskem prostoru med Slovenci z ukoreninjenim občutkom narodne pripadnosti, ki jih je utrjevala vera v svobodo in demokracijo ter vrednote krščanstva. Razmere niso bile ugodne.
Takratni položaj slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji se ni razvijal zadovoljivo, režim v Sloveniji je bil tako trden, da se ni imel česa bati, diaspora pa nebogljena in nemočna. Toda manjšinski prostor je vendarle zagotavljal možnost svobodnega zbiranja in javnega razmišljanja o kakršnemkoli vprašanju. To možnost je izkoristila skupina pogumnih, ki so si zamislili študijske dneve v obliki predavanj in svobodnega razpravljanja. To je bila novost, ki je takoj zbudila zanimanje in pozitivne odmeve, a tudi načrtno odklanjanje, čeprav se ni podajala na ideološko in izrazito politično področje. Vsebinsko se ni omejila na humanistično kulturo in spoznavanje manjšinske problematike, bilo je tudi iskanje prvih stikov z različno mislečimi, že skoraj ponujena roka za dialog, ki ga je bilo težko vzpostaviti in ki je še danes problematičen v slovenski družbeni in politični stvarnosti. Gojila je upanje na spremembe v domovini, se ogrevala za skupni kulturni prostor, sprožila idejo o spravi, ki je še danes kamen spotike v domovini in še naprej zastruplja slovensko javno zavest.
Kljub napadom in bojkotu je Draga pridobivala nove prijatelje, zlasti med tistimi, ki so si upali izreči kritične misli na račun režima. Tako se je s pomočjo Drage formirala skupina ljudi, ki je po padcu berlinskega zidu sprožila odločilno akcijo za demokratizacijo in s tem povezano osamosvojitvijo. Epohalne spremembe v Sloveniji so prinesle nove odnose, nova država Slovenija v celoti podpira svoje manjšine in v tem duhu so bili študijski dnevi deležni uradnega odlikovanja ob 50. obletnici delovanja ter počaščeni z obiskom dveh zadnjih predsednikov Republike Slovenije, Boruta Pahorja v petek, 2. septembra 2022, ter letos Nataše Pirc Musar na zaključni dan 60. Drage 15. septembra 2025.
Lahko torej zaključimo, da je Draga preko vseh prvotnih pričakovanj uresničila namene in cilje, ki so si jih postavili ustanovitelj Društva slovenskih izobražencev Jože Peterlin s sodelavci in prijatelji svetovalci pred več kot šestdesetimi leti, ko so z najbolj skromnimi sredstvi začeli s študijskimi dnevi. Z namenom poživiti krščansko skupnost v Trstu so sprožili premik v slovenski zavesti, ki se je počasi oblikoval v nekakšno gibanje. To je postalo pravi družbeni fenomen, ki išče in najde svoj eksistenčni element v skupnosti manjšincev in zdomcev v simbiozi z matico. Naj Draga nadaljuje prehojeno pot z novimi prijemi in pobudami ob Dragi mladih, ki je postala že jamstvo za prihodnost.
