Zakaj je ponovna uvedba pokrajin v FJK nujna
Razprava o ponovni uvedbi pokrajin v naši Deželi Furlaniji – Julijski krajini (FJK) ni le administrativno vprašanje, ampak gre za prihodnost uravnoteženega razvoja, učinkovitosti in zastopanja vseh skupnosti v regiji. Iz osebne izkušnje lahko potrdim, da so pokrajine nekoč predstavljale tisto vmesno raven oblasti, ki je dajala glas tudi bolj obrobnim ozemljem in manjšinskim skupnostim. Z ukinitvijo pokrajin so postale številne skupnosti manj zastopane in njihov vpliv v odločevalskih telesih je upadel. Pokrajine so bile most med glavnimi mesti (Videm, Pordenone, Gorica, Trst) in podeželskimi ali gorskimi območji, kar je spodbujalo uravnotežen razvoj. Brez njih se je razlika med urbanimi in podeželskimi območji le še povečala.
FJK je razvejana regija z bogatimi kulturnimi identitetami – furlansko, slovensko, nemško in italijansko. Pokrajine so bile varuhinje teh posebnosti. Slovenci smo imeli v tržaškem in goriškem pokrajinskem svetu kar nekaj izvoljenih predstavnikov, zasedali smo tudi vidna mesta v upravah in dosegli pomembne rezultate za našo skupnost.
Pokrajine so upravljale ključne funkcije, kot so cestna infrastruktura, šolska poslopja in javni prevoz. Po njihovi ukinitvi so bile te pristojnosti razdrobljene, kar je po mnenju mnogih prineslo večjo neučinkovitost. Teritorialne medobčinske zveze (UTI), ki so bile zamišljene kot alternativa, so pogosto kritizirali zaradi pomanjkanja legitimnosti in nezmožnosti reševanja lokalnih problemov.
FJK je edina dežela v Italiji, ki je pokrajine povsem ukinila – v drugih regijah so jih le reformirali. To kaže, da obstaja prostor za ponoven premislek in prilagoditev modela, ki bo dajal teritoriju in lokalnim upravam tiste odgovore, ki jih včasih dežela zaradi svoje dimenzije ne uspe popolnoma.
Če bi pokrajine ponovno uvedli, bi bilo smiselno, da skupaj z lokalnimi upravami premislimo tudi možnost dodatnih ali povsem drugih pristojnosti, zlasti takšnih, ki bi bile manjšim občinam v oporo pri nudenju uslug, ki jih same s težavo pokrivajo. Te namreč zaradi finančne stiske pogosto ne morejo zagotavljati določenih storitev svojim prebivalcem. Ponovna uvedba pokrajin ni torej korak nazaj, temveč nujen korak naprej k bolj uravnoteženemu, učinkovitemu in vključujočemu modelu upravljanja v naši raznoliki in bogati deželi.
