Znamenje križa
V starem Egiptu je predstavljal življenje, nekatera antična mesta so bila zgrajena po njegovi predlogi. Križ je ostal predvsem kozmični simbol, znamenje blagoslova, smrti in življenja. V Izraelu so poznali znamenje tau, s katerim so bili ljudje obvarovani razbitosti in uničenja. Križ je postal osrednja podoba krščanske duhovnosti in kulture, ker je na njem trpel svojo smrt učlovečeni Božji Sin. Po vstajenju je postal znamenje odrešenja in konca sveta ter prihodnosti.
Za prve kristjane in teologe je bil križ pohujšanje, predstavljal je hudobijo, ki se je spravila na nedolžnega Učenika, ki je govoril Božje besede, ozdravljal bolezni in odpuščal grehe. Ko je bil križan, so zbežali njegovi učenci, po vstajenju pa so se zopet zbrali in vsemu svetu razodeli zmagoslavje Božje ljubezni.
Evangelisti in sveti pisatelji so videli v križu izpolnitev mnogih napovedi Stare zaveze. V rimskem imperiju je bil križ obsodba za sužnje in upornike. Jezus je bil obsojen kot politični prevratnik. Križanje se je moralo izvršiti zunaj mesta. Obsojenec je bil pred tem bičan in zasramovan, moral si je nositi prečni tram in pri tem je pogosto padel. Nato so ga pribili na križ na rokah in na nogah. Umiranje je trajalo več ur. Obsojencem, ki niso umrli v kratkem času, so zlomili kosti na nogah, da so se takoj zadušili. Za razliko od drugih obsojencev so Jezusa pokopali v na novo vsekan grob v bližini kraja križanja.
Po tem dogodku je postal križ znamenje odrešenja in življenja. V njem je povzet temelj vse stvarnosti. Grški mislec Platon je govoril o duši sveta, ki je izražena z 'nebeškim X'. V krščanstvu je ta 'nebeški X' Kristus, ki visi na križu in povzema vse vesolje. Sveti Irenej pravi, da vse na svetu nosi pečat križa. Sveti Justin je videl v križu podobo človeka z odprtimi rokami. V njem se povezujejo nasprotja materije in duha, angela in zveri, večnosti in minljivosti. Ljudje se uresničijo, ko sprejmejo stvarnost križa in povežejo horizontalni in vertikalni del življenja. V križu se razodeva Božja solidarnost do človeške krhkosti in greha ter naša solidarnost do ljudi. Vedno znova moramo v moči križa povezovati našo minljivost z Božjo ljubeznijo. Križ ohranja našo krhko človeškost in ji daje pečat večnosti.
Križ je drevo, ki daje rast življenju. S križem smo zaznamovani pri krstu. Nekateri vidijo v njem vzvod, ki nas dvigne iz nemoči v stanje odrešenja in polnega življenja. Po smrti grehu in sebičnosti moremo po križu zaživeti v Božji moči. Križ prinaša red v zmedeni in na glavo postavljeni svet. Predvsem pa je križ prelomnica. Pred njim je bila žalost in brezizhodnost, po njegovi zmagi pa se je začelo življenje, ki ga ni mogoče uničiti in odpraviti. V tem smislu je križ vrhunec Božje ljubezni do nas. Kar gre skozi križ, dobi moč trajnosti in poseben sij lepote. Križ bo tudi tisto znamenje, ki se bo pokazalo ob koncu časov pred drugim Kristusovim prihodom. V tem vmesnem času pričakovanja se v moči križa vse temno in grešno spreminja v luč, zaupanje in novo življenje. Zato naj bo pozdravljen križ, ki je edino upanje človeštva.
Primož Krečič
Krščanstvo ni izumilo križa. Že pred Kristusom je bilo to znamenje prisotno v različnih kulturah.Preberi tudi
Kristjani in družba
