Zgodba o človeškem dostojanstvu: “Saj so Slovenci, naša kri”
Predvajanje filma Exodus 1945: Naša kri v centru Lojze Bratuž
V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici je v okviru Srečanj pod lipami potekal večer, na katerem so predvajali film Exodus 1945: Naša kri. Dogodek je priredil Kulturni center Lojze Bratuž v sodelovanju s Skupnostjo družin Sončnica, Mladinskim domom in Studiem Siposh, ki je tudi producent filma. Ta združuje približno 25 filmskih ustvarjalcev in navdušencev, ki se v svojih delih posvečajo zgodbam, ki so pomembno zaznamovale slovenski prostor. Cilj producentov je zgodovino domovine predstaviti širši publiki in s tem širiti znanje o njej. Studio Siposh že sedem let sodeluje z mednarodno katoliško televizijsko mrežo EWTN. Leta 2023 pa je začel s produkcijo dokumentarno-igrane serije z naslovom Živi v Kristusu, ki pripoveduje zgodbe znanih mučencev Cerkve.
Film Exodus 1945: Naša Kri je v kinematografe prišel letos. Produkcijo podpisuje David Sipoš. Vsebina filma gledalca popelje v Ljubljano po koncu druge svetovne vojne, ko se je maja 1945 veliko Slovencev, nasprotnikov takratnega komunističnega prevzema oblasti, odločilo, da bo zapustilo Jugoslavijo in zbežalo na avstrijsko Koroško, kjer so bili zavezniki.
Glavna junaka v zgodbi sta zdravnika dr. Valentin Meršol in dr. Janez Janež, ki v filmskem dogajanju skrbno opravljata svoje delo ter se zavzemata za bolnike in ranjence. Oba se odločita, da se bosta podala na vlak, ki se je iz Ljubljane proti Koroški odpravil 7. maja 1945. Meršol se na pot poda z družino, Janež pa samostojno. Na vlaku skrbi za bolnike, vojake in civiliste, med katerimi so tudi domobranski ranjenci. Pomembna ženska lika sta prostovoljki Rdečega križa Krista in Jelka Mrak, ki se odločita, da se bosta oddaljili od staršev in pomagali pri oskrbi ranjencev. V vagonu sodelujeta z duhovnikom Janezom Jenkom, ki skozi celotno dogajanje dokazuje bližino vojnim bolnikom. Med temi sta tudi ranjeni vojak Andrej Lovše in njegov oče Filip. Zgodbo so ustvarjalci želeli predstaviti z občutkom, zato so se odločili, da bodo vse filmske vloge predstavljale ljudi, ki so v tistih letih res živeli in so na sanitetni vlak res stopili.
Zaplet filma predstavlja prizor, v katerem dr. Meršol izve, da bodo na železniški postaji na Jesenicah partizanski vojaki ugrabili vse Slovence, ki so bili na vlaku. Tako se zdravnik odloči, da bo z dr. Janežem prepričal strojevodjo, naj ustavi vlak, da bi čim več Slovencev z njega izstopilo in se rešilo. Liki so v tem trenutku postavljeni pred zahtevno življenjsko odločitev: rešiti same sebe ali ostati na vlaku z ranjenci, ki jim zdravje ne dopušča, da bi stopili na noge in zbežali. Zdravnika dr. Valentin Meršol in dr. Janez Janež ter Filip Lovše sestopijo z vlaka in vodijo druge Slovence peš čez Karavanke vse do Koroške. Na vlaku ostaneta sestri Mrak in duhovnik Janez Jenko, ki se odločijo, da bodo ostali zvesti domovini in vojakom, ki se zanjo borijo.
“Saj so Slovenci, naša kri.” To so besede, ki gledalca popeljejo v zaključek filma. S to mislijo, ki je eden osrednjih poudarkov večera, želi producent poudariti dejstvo, da ne glede na razdeljenost, različne poglede na zgodovino in tragične okoliščine ostaja vprašanje človeškega dostojanstva in skupne pripadnosti slovenskemu narodu.
Kakovostna filmska produkcija Studia Siposh je bila v Gorici sprejeta z veliko pozornostjo in zanimanjem. Za mnoge gledalce je bil ta film čustveno doživetje, saj se je ob spremljanju posameznih prizorov bilo mogoče vživeti v ljudi, ki so se znašli na sanitetnem vlaku, v njihove misli, negotovost in upanje. Polna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž je pokazala, da zgodbe preteklosti še vedno nagovarjajo občinstvo. Takšni večeri so priložnost za ogled filma, pa tudi za srečanje, pogovor in ohranjanje spomina.
