Dobrodelna društva kot prvi prostor javnega uveljavljanja žensk na Goriškem in Gradiškem
V Trgovskem domu so predstavili znanstveno delo dr. Roberta Devetaka
V letošnji seznam knjig pobude Primorci beremo so knjižničarji in knjižničarke vključili tudi znanstveno delo In zopet kliče domovina ženo na pomoč dr. Roberta Devetaka. Prav s predstavitvijo nove publikacije o ženskih dobrodelnih društvih na Goriškem in Gradiškem v obdobju Avstro-Ogrske se je v četrtek, 23. aprila, začela letošnja bralna akcija.
V Trgovskem domu v Gorici sta avtor dr. Robert Devetak in urednica Martina Kafol predstavila delo, ki je nastalo kot skrajšana in bralcu prijaznejša različica avtorjeve doktorske disertacije.
Dr. Robert Devetak se je posvetil ženskemu dobrodelnemu delovanju na Goriškem in Gradiškem v času pred prvo svetovno vojno, ko je bil ta prostor del avstrijske monarhije. Za ženske, v glavnem premožne plemkinje, je to bila prava prelomnica: dobrodelna dejavnost jim je omogočila prvi vidnejši korak v javno življenje. Devetak in Kafol sta med raznimi društvi izpostavila Karitas in goriško Gospejno društvo, ustanovljeno leta 1868, pomembno vlogo pa so pozneje pri nas imele tudi podružnice Rdečega križa. V raziskovalnem delu je podrobno opisana organizacija dela in bogata dejavnost teh sred, ki so z ženskami na čelu vodile prvi otroški vrtec v Gorici (1858–1863), sirotišnice, bolnišnice in druge vrste sorodnih ustanov. Za skupno dobro so na Goriškem v glavnem skrbele premožne družine Attems, Caricini, Coronini, Strassoldo in Teuffenbach. Posebno vredna omembe je plemkinja Angiolina Ritter von Záhony, ki so jo v Gorici poznali kot “mater revežev”. V spomin na njeno predanost mestni skupnosti ji je še vedno posvečena goriška Ulica Angiolina na zahodnem delu mesta.
Razcvet dobrodelnosti pa ni bila posledica nenadnega “porasta dobrote”, temveč širših družbenih sprememb. Devetak razlaga, da Avstro-Ogrska takrat še ni imela razvite socialne politike, zato so družbene stiske blažile pobude dobrih premožnikov. V tem času so namreč tudi na Goriškem začeli odmevati zahodnoevropski trendi, ki so preoblikovali družbeno strukturo in pričakovanja posameznih razredov: bogatejši meščani so si ugled prisvojili s takimi ali drugačnimi oblikami darovanja potrebnim.
“Takratni mediji so veliko pozornosti namenili razcvetu dobrodelnih pobud; zelo podrobno in dosledno so objavljali, koliko je kdo daroval,” je povedal dr. Devetak in priznal, da mu je takratno časopisje bila dragocena pomoč pri delu, svoje raziskovanje pa je osnoval na podlagi virov, ki jih je našel tako v arhivih v Gorici kot tudi v Trstu, Vidmu in Budimpešti, predvsem pa na Dunaju.
Večkulturnost, večnarodnost in večverskost tega kotička velike monarhije se je odražala tudi ob takih priložnostih: prireditve so izvajali v več jezikih, poskrbeli so za večjezične letake, na dogodkih za zbiranje prispevkov pa so pogosto zazvenele pesmi v različnih jezikih. Pestro in skrbno delovanje obravnavanih društev so v izrednih primerih, kot so naravne nesreče, vojaški spopadi ali pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, aktivno vključile v pomoč tudi druge organizirane srede, ki so ob potrebi svojo dejavnost oplemenitile z dobrodelnimi akcijami. Med njimi so bile čitalnice, narodnoobrambna društva ter cerkvene in verske organizacije, na primer Marijine družbe.
Knjiga je izšla leta 2025 pri Založništvu tržaškega tiska. V Italiji je naprodaj v Tržaškem knjižnem središču in goriški Katoliški knjigarni, v Sloveniji pa je dosegljiva v knjigarnah ter na www.buca.si.
