Zgled in empatija sta osnova dobre vzgoje

Piše: Mojca Petaros Fotografije: Društvo Finžgarjev dom

Opčine / Niz predavanj o sodobnih izzivih s področja psihologije in pedagogike

Društvo Finžgarjev dom z Opčin že 12. sezono prireja niz zanimivih predavanj o sodobnih izzivih s področja psihologije in pedagogike. V četrtek, 29. februarja, je bilo na vrsti drugo predavanje iz letošnjega niza z naslovom Uganke in zanke sodobne družinske vzgoje.

Predavatelj dr. Jože Bajzek je openskemu občinstvu že dobro znan, ne le zato, ker je v preteklih sezonah vodil tudi cikel samostojnih predavanj, ampak tudi ker je nekaj časa služboval kot kaplan v openski župniji. Predstavila ga je domačinka, prof. Marija Štekar, ki je dejala, da je “vsem, ki ga poznamo, prirasel k srcu zaradi svoje iskrivosti, humorja in stalne pripravljenosti prisluhniti bližnjemu”. O dr. Bajzku je povedala še marsikaj – gre namreč za izkušenega predavatelja, predvsem s področja sociologije religije, iz katere je doktoriral in predaval kot redni profesor na salezijanski univerzi v Rimu.

“Še dobro, da smo v postnem času, saj je poslušanje tolikih pohval na račun moje kariere prava pokora,” je dr. Bajzek s svojo značilno hudomušnostjo komentiral predstavitev profesorice Štekar, preden je začel s predavanjem, ki ga je po svoji navadi začinil z obilico humorja in zanimivimi anekdotami, zaradi katerih njegovim številnim poslušalcem ni bilo težko ohranjati zbranosti.

Tokratno temo je sicer uvedel z vse prej kot prijetno anekdoto. Spomnil je na dogodke izpred skoraj leta dni, ko je na beograjski šoli komaj trinajstletni fant s streljanjem ubil več ljudi. Kljub napadalčevi rosni mladosti sta oba starša zanikala vsakršno odgovornost za dejanja lastnega otroka, je povedal Bajzek.

Pomanjkanje čuta odgovornosti je predavatelj poudaril še večkrat. Poglavitni problem današnjega sveta je po predavateljevih besedah to, da so vsa naša dejanja usmerjena samo v napredek, vidljivost in zaslužek. Sredstva masovnega obveščanja, kot je na primer televizija, bi lahko svoj potencial izkoristila za vzgojo ljudi, namesto tega pa jih vodi izključno vprašanje, katere vsebine jim bodo prinesle največjo gledanost in posledično največ dobička. V današnjem času je namreč zavladala tehnologija, ki nima lastne etike – ne sprašuje se, kaj je prav in kaj narobe, zanima jo samo napredek, opozarja dr. Bajzek.

V takem svetu je vzgajanje otrok bistveno oteženo. Bajzek je starše opomnil, da ključ do dobre vzgoje ni njihova ljubezen do otrok, pač pa otrokova ljubezen do staršev. Najpomembnejši element pri vzgoji je zgled, je poudaril, in otroci morajo biti na starše navezani, da sledijo njihovemu zgledu. Morajo se počutiti vredne in varne v lastnih domovih.

Drugi element, ki je poleg odgovornosti potreben za dobro vzgojo, je empatija. Pri vzgoji otroka igrajo poleg staršev ključno vlogo tudi učitelji in profesorji, zato je to kategorija, ki si zasluži najvišje plače, je menil dr. Bajzek in v isti sapi dodal, da višina plače ni merilo za dobrega učitelja; to merilo je njegova empatija do otrok.

“Če ne vemo, kam gremo, je vseeno, po kateri poti hodimo,” si je predavatelj izposodil citat iz Alice v čudežni deželi, da bi poudaril skrb vzbujajoče stanje današnjega sveta, ki mu primanjkujeta empatija in čut odgovornosti posameznikov. Vselej se moramo zavedati, kam hodimo, je opomnil. Noben otrok ni “naš”, vsi otroci so Božji: Božja ljubezen mora postati njihovo vodilo v življenju.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme