Zaradi razprtij in slabih odnosov v politiki manjši ugled Slovenije v tujini
Toda odzivi so mlačni, pretežno populistični, in v njih ni videti resnične volje in zavzetosti za preporod in utrditev Slovenije in njene demokracije. Spori med strankami, ki pripadajo vladajoči koaliciji ali pa so v opoziciji, se nadaljujejo, skupna sta jim očitno le skrb za obstoj in moč elit, torej domnevno najboljših oziroma najuglednejših posameznikov in njihovih skupin. V Sloveniji so sicer začeli pripravljati reforme, ki bodo morda uveljavljene do konca leta, toda spodbujene so tudi s strahom politike, da bi brez reform upravljanje Slovenije prevzela Evropska zveza.
Politične stranke se pri snovanju sprememb in sprejemanju ukrepov v predvidenih reformah med seboj težko sporazumevajo, ker jih ločijo ideologija, predsodki in tudi primeri nestrpnosti, celo sovraštva med vodilnimi v svetu politike. Posledično se pojavljajo vprašanja o tem, kaj bi bilo treba v Sloveniji narediti, kako bi to naredili in zlasti kdo bi s kom sodeloval. Dva vodilna politika govorita z različnim jezikom. Predsednik države dr. Danilo Türk kar naprej deli nauke in priporočila vladi, kako naj ukrepa v sedanjih zapletenih razmerah, ob tem pa zatrjuje, da si Slovenci zaslužimo bolj sposobno in uspešno vlado, kot pa je sedanja Janševa vlada. Premier odgovarja, da Slovenija izgublja ugled in simpatije v tujini ne toliko zaradi gospodarske in finančne krize, ki jo težko premagujemo, temveč predvsem zato, ker ne more razumeti tega, da pri nas predsednik države in premier ne sodelujeta pri vodenju države. Včasih pri komunikacijah uporabljata celo sovražni govor. Tisti politik, ki najbolj glasno in odločno poziva k enotnosti in sodelovanju vseh pri premagovanju krize, je Borut Pahor, nekdanji premier in predsednik socialdemokratske stranke. Toda v razgretem, občasno celo strupenem političnem ozračju ostaja osamljen in nerazumljen.
Medtem nastaja nova afera, morda celo največja v zgodovini nove slovenske države. Komisija za preprečevanje korupcije je namreč v nekaterih bankah odkrila pravi sistem korupcije, ki so ga omogočale in dovoljevale elite politikov iz nekaterih političnih strank. Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor in Abanka, vse tri v večinski državni lasti, so nekaterim vplivnim posameznikom odobravale kredite kar na “lepe oči”. To po zapletenem in skrbno pripravljenem postopku, ko ni mogoče hitro odkriti tistih uslužbencev ali funkcionarjev v bankah, ki so omenjena slaba posojila dovoljevali. Narodna banka Slovenije delovanja bank ni dovolj nadzorovala, njen guverner Marko Kranjec pa sedaj zatrjuje, da v slovenskih bankah ni primerov korupcije. Javnost je zaradi nove velike afere seveda vznemirjena in ogorčena in zahteva, da jo kriminalisti, policija in tožilstvo hitro raziščejo in odgovorne izročijo pravici.
Javna občila v Sloveniji redko poročajo o tem, da razprtije in spori v politiki in državi zmanjšujejo naš ugled v tujini. A to je očitno. Na Hrvaškem so zasnovali nekakšen kvazi pesniški pamflet s pripovedjo, da Slovenija tone v brezup in obrobnost v mednarodni skupnosti. O krizi in težavah pri nas pa je nekoliko manj privoščljivo poročala tudi beograjska televizija. Pomenljiva je pripoved pravnice prof. dr. Verice Trstenjak, ki se ji je pred kratkim v Luksemburgu iztekel šestletni mandat evropske generalne pravobranilke. V intervjuju, objavljenem v sobotni prilogi časnika Delo, 15. septembra, je dejala, da je v tujini manj spoštovanja in nekdanjega občudovanja Slovenije. Lahko se zgodi, meni ugledna pravnica z mednarodnimi izkušnjami, da bomo vsi Slovenci vedno bolj izgubljali svojo državljansko samozavest. Na Dunaju so ji sogovorniki dejali, da se sedanje razmere, zlasti pa stanje javnih financ, ne sklada s podobo pridnih in delavnih Slovencev.
Vendar se v Sloveniji na srečo oglašajo tudi ljudje razuma in intelektualne širine, pa težnje k pomirjenju in strpnosti. Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akademik Jože Trontelj, je na slovesnosti v Mariboru ob 150-letnici smrti blaženega škofa Antona Martina Slomška poudaril pomen in aktualnost njegovih prizadevanj za vzgojo in ohranitev etičnih in drugih vrednot. Nujno je, da jih ponovno vzamemo za vodilo pri naših izbirah in odločitvah. V Sloveniji je bila storjena velika škoda z uveljavitvijo načela, da pouk o etičnih vrednotah ne sodi v šole, ker da morajo šole ostati vrednostno nevtralne. Vrednostno nevtralna šola pa je nesmiselna puhlica. V resnici je prišlo do izrinjenja vzgojnih vsebin iz slovenskih šol. Brez njih pa se zrela, odgovorna in celovita osebnost ne more nikoli razviti.
In še skrb vzbujajoča novica iz našega življenja
Ustanova Diabetes Atlas je napovedala, da je Slovenija tista evropska država, v kateri se bo sladkorna bolezen do leta 2025 najbolj razširila. Že sedaj je pri nas ugotovljenih več kot 125 tisoč diabetikov, še nadaljnjih okoli sto tisoč pa jih bolezen ogroža.
Marijan Drobež
