Zaposleni v manjšinskih ustanovah so izdali skupni poziv
Kronična negotovost, v kateri živijo zaposleni v slovenskih organizacijah in ustanovah, ki svoje delo in poslanstvo opravljajo na kulturnem, raziskovalnem, medijskem, športnem, vzgojnem in skrbstvenem področju, je letos dosegla svoj višek. Ob koncu oktobra še vedno pričakujemo zgolj del predvidenih prispevkov za tekoče leto, kar povzroča hude težave tako številnim ustanovam kot seveda zaposlenim. Za naslednje leto pa se obeta celo dodatni rez, kar bo postavilo pod vprašaj obstoj organizacij in ustanov Slovencev v Italiji. Obstoječi način financiranja ustvarja paradoks, saj ustanove nimajo jasne slike o finančnih sredstvih, s katerimi bodo razpolagale iz leta v leto.
Vsakoletna bitka za preživetje hromi in ponižuje delovanje, ki ga slovenske organizacije opravljajo tudi v korist sožitja in medsebojnega poznavanja vseh prebivalcev območja dežele Furlanije Julijske krajine ter povezovanja širšega obmejnega prostora. Brez teh ustanov bi težko govorili o organizirani skupnosti in o njeni prihodnosti.
V obdobju splošne gospodarske krize, za katero vsak od nas že tako plačuje svojo ceno, je varčevanje baje neizogibno. Ampak že tako skromnih prispevkov za manjšino ne bi smeli enačiti z rezanjem odvečnih stroškov. Toliko bolj, ker na najvišji ravni v Italiji in Sloveniji pogosto slišimo, da je slovenska skupnost v Italiji dodana vrednost in bogastvo obmejnega prostora. Nenazadnje gre za vsoto, ki je za Italijo zanemarljiva. Istočasno izrekamo solidarnost tudi italijanski skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, kateri je italijanska država prav tako krčila finančna sredstva.
Zaposleni v slovenskih ustanovah, zbrani na skupščini v Nabrežini 29. oktobra 2012, pozivamo italijansko in slovensko vlado, skupno medministrsko omizje in krajevne politike, da zagotovijo nemoteno delovanje in obstoj naših ustanov. V to jih zavezujejo tudi mednarodni sporazumi in sprejeti zakoni. Istočasno podpiramo prizadevanja vseh političnih predstavnikov in krovnih organizacij, ki gredo v to smer. Pa vendar bi si želeli še boljšega sodelovanja in skupnih prizadevanj.
