Zamejsko žensko gibanje izginja z zemljevida deželne članske odbojke

O moških vrstah (nenadejan uspeh Sloge Tabor v B2 ligi, dodaten napredek dveh mladih postav Olympie, toplo-hladna sezona Vala, izpad Sloge z ekipo, ki je vsekakor delovala v funkciji drugoligaškega moštva) smo že pisali, ravno tako o prvi ženski ekipi Zaleta, ki je le dosegla minimalni cilj obstanka v C ligi.
Tokrat bi se zato malce bolj poglobili v zgodbo druge šesterke Zaleta, ki je klavrno nazadovala iz deželne D lige v pokrajinsko prvo divizijo. Pred nekaj tedni smo že nakazali problem občutnega osipa tekmovalk v ženski odbojki in roza športu pri nas nasploh. Zakaj so nekoč slovenski sestavi celo z medsebojnimi derbiji za napredovanje krojili vrh C lige, ali tekmovali kar v državni B ligi, danes pa smo ostali z eno samo ekipo na deželni ravni? Kam gredo odbojkarice, ko dopolnijo 18 let? Mar je prihodnost le v nezahtevnem igranju v “udobni” prvi diviziji, kjer je dovolj priti dvakrat tedensko v telovadnico in so konci tedna praviloma prosti? Zagotovo to ne more biti vzgib, ki žene naprej naše gibanje.
Zaton zamejske ženske odbojke je torej velika tema. Krvavo bode v oči v prvi vrsti na Goriškem, kjer mladi združeni ekipi Soča/Govolley žal ni uspela vrnitev v D ligo, potem ko je vso sezono prednjačila v pokrajinski prvi diviziji in se ji je nato nerodno zalomilo v play-offu. Tako na državni kot na deželni ravni nastopa še kar nekaj (starejših, pa tudi mladih in obetavnih) slovenskih igralk pri boljših deželnih italijanskih društvih, naši klubi pa so na članski ravni dobesedno izginili z deželnega zemljevida ženske odbojke. Zakaj, ostaja vprašanje brez odgovora.
Veliko radovednih vprašanj pa bi bilo vredno postaviti tudi športnim delavcem na Tržaškem. Vodstvo hvalevrednega projekta Zalet je po bolečem izpadu druge ekipe iz D lige v Primorskem dnevniku preko športnega vodje Petra De Waldersteina sicer branilo opravljeno delo, vendar rezultati zgovorno kažejo, da le ni bilo vse z rožicami postlano. Roko na srce, pri obeh članskih ekipah so bile v ospredju preverjene, izkušene posameznice, tako da je bilo na papirju tveganje zelo majhno, saj niso stopili v ligo z dvema-tremi mladinkami v vsaki postavi. Omenjene starejše igralke so pač igrale približno tako ali še slabše kot v prejšnjih letih, tako da sta obe vrsti ostali brez načrtovanega preboja v skupino za napredovanje (v C oziroma D ligi). Igranje brez skrbi za obstanek bi seveda dovoljevalo tudi eksperimentiranje z mlajšimi igralkami, medtem ko je sezona naenkrat postala neizprosen boj za obstoj. Tretjeligašicam je naposled gladko uspelo, druga ekipa pa je ob spletu nesrečnih okoliščin (v prvi vrsti ponavljajoče se poškodbe in bolezni) na koncu izpadla po play-outu. Kljub temu da jo je vodil poklicni trener (Berlot) in da so z izjemo dveh, treh mladink (ki so se lepo uveljavile, to je treba priznati) ogrodje postave sestavljale sama dekleta, ki so v preteklosti igrale tudi stopničko više (Gantar, Spangaro, Spanio, Starec). Morda bo Zalet v prihodnji sezoni bržkone kljub vsemu ponovno razpolagal tudi z ekipo v D ligi, a problema s tem ne rešimo. Samo v dopolnilo obračunu iz tabora projekta o združevanju pri slovenski ženski odbojki iz omenjenega članka, ki je morda malce zavajal bralce. Kakorkoli že, zdaj dekleta Zaletovih članskih ekip trenirajo skupaj in kmalu se bodo izoblikovale skupine za prihodnje leto, ko se obeta nekaj novosti tudi v trenerskem kadru.
Pozitivna novica ob koncu odbojkarske sezone pa je bila, da je v dodatnih srečanjih za obstanek v moški C ligi vsaj sovodenjska Soča ohranila status prvoligaša po ravno tako zelo težavni sezoni.
HC

Niz obračunov športne sezone nadaljujemo z domačo odbojko.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme